Slovesnosti so se poleg zdajšnjega evropskega vrha udeležili tudi takratna predsednik Evropskega parlamenta Pat Cox in predsednik Evropske komisije Romano Prodi ter voditelji članic, ki so v Atenah podpisali pristopno pogodbo.

"Danes živimo v drugačnih časih, v novi dobi prepirov in negotovosti, ko skupne evropske vrednote lahko na svetovnem odru učinkovito izrazimo le z enotno vizijo in skupnimi evropskimi cilji," je dejal Cox.

"Nikoli ne bom pozabil tistega večera pred 20 leti na meji med Italijo in Slovenijo, praznovanja naslednji dan v Dublinu. Tistega občutka velike sreče, ki je takrat vladal," je spomine obujal Prodi.

Nekdanji predsednik vlade Anton Rop je dejal, da je solidarnost predpogoj za razvoj celotne Evropske unije.

Kot rdeča nit se je v razpravi v Evropskem parlamentu pokazala potreba po večji varnosti v Evropski uniji, je Rop ob robu slovesnosti v Evropskem parlamentu v EU-ju odgovoril na vprašanje, kateri so danes največji izzivi Unije. Varnost postaja ena pomembnejših prioritet EU-ja, ob tem ostajajo nekatere prioritete, ki so veljale tudi prej. Ena od njih je vsekakor vzdržen razvoj, poleg tega zeleni prehod, konkurenčnost EU-ja, je naštel.

Glede na razpravo smo daleč od tega, da bi Evropska unija lahko razpadla, je dejal. Unija se po njegovih besedah lahko razmeroma uspešno spopada z izzivi, ki so povezani z gospodarskim razvojem, navsezadnje tudi kar zadeva denarno politiko in evroobmočje.

Več ukrepov migracijske in obrambne politike

Glede varnosti pa bomo po njegovih besedah verjetno priča spremembam, ki bodo šle v smer, da bo EU sprejel dodatne ukrepe tudi na področju migracijske politike, pa tudi glede obrambnih sposobnosti celotnega EU-ja.

Nekdanji slovenski premier, ki je pred 20 leti v Atenah skupaj s takratnim predsednikom Janezom Drnovškom in zunanjim ministrom Dimitrijem Ruplom podpisal pristopno pogodbo, meni, da so bila pričakovanja takrat dokaj realna.

"Vedeli smo, da vstopamo iz območja, kjer je bila lahko Slovenija najuspešnejša, pa ji ni bilo treba biti pretirano konkurenčen. Zavedali smo se, da vstopamo v družino najbolj konkurenčnih, modernih in demokratičnih držav in da bomo soočeni s številnimi težavami," je dejal.

Med izzivi, s katerimi se je država spopadla, je poudaril, da se je bilo najprej treba prestrukturirati gospodarstvo, številne panoge in dejavnosti; soočeni smo bili s številnimi izzivi na področjih privatizacije, učinkovitega vodenja ekonomske politike, izzivi so bili posebej veliki, ker je Slovenija vstopila v evroobmočje.

Sorodna novica Foto: Slovenija, "nova zvezda Evrope", deset let pozneje

Slovenija prestala več kriz

Obdobje po vključitvi Slovenije v EU je bilo po njegovih besedah uspešno. Sloveniji je uspelo obdržati stabilen gospodarski razvoj, šla pa je tudi skozi dve veliki krizi, ki sta bili sicer svetovni – finančna kriza, v kateri je bila Slovenija med državami, ki so bile najbolj na udaru, in covidna kriza. V tej krizi se je pokazala evropska solidarnost, je poudaril.

Pri tem je, tako kot tudi v razpravi, poudaril pomen solidarnosti, ki je po njegovem mnenju predpogoj za razvoj celotnega EU-ja, kar se je pokazalo pri covidni krizi in kar se bo pokazalo tudi v prihodnosti. "Brez solidarnosti med najbolj in najmanj razvitimi članicami EU ne more preživeti," je opozoril.

Komentar aktualnih notranjepolitičnih razmer

Glede notranjepolitičnih razmer v Sloveniji je dejal, da se "na ravni dnevne politike dogaja to, kar se dogaja, in to moramo sprejeti". Zlasti ob evropskih volitvah pa se moramo zavedati, da so politiki in politike različni. "Zato je pomembno, da volimo in da volimo tiste, za katere menimo, da lahko, čeprav niso popolni, največ prispevajo k skupnemu razvoju. "Najslabše, kar se lahko zgodi, je, da ne gremo na volitve in privolimo v to, da so vsi politiki enaki," je sklenil Rop.