Slovenija je opolnoči skupaj z devetimi državami iz srednje in vzhodne Evrope postala polnopravna članica Evropske unije.
Po vsej državi so potekale številne slovesnosti in prireditve. Državnih proslav je bilo sedem in so potekale od Nove Gorice do Hodoša.

Prodi za združitev Evrope v miru
Predsednik Evropske komisije Romano Prodi je v govoru na proslavi v Novi Gorici poudaril, da se bo širitev EU-ja nadaljevala, dokler ne bo Evropa združena v miru in demokraciji. Prodi je bil še mnenja, da so po 2. svetovni vojni Evropejci doumeli, da je potrebno obrniti nov list zgodovine.

V letih, ki so sledila, je zamisel združevanja prikazala izjemno moč, ki se je nezadržno širila v sosednje države, je dodal. Nepretrgan napredek združevanja je primerjal z rastjo drevesa, ki poganja korenine v našo zavest in širi svoje veje. V novi ureditvi sveta je bistveno to, da ostanemo enotni, je še dejal Prodi.

Rop: Slovenija prihodnost Evrope
Premier Anton Rop je v Novi Gorici izjavil, da je bila Evropa prihodnost Slovenije, zdaj pa je Slovenija prihodnost Evrope. Obenem je premier sosede pozval, da je prišel trenutek za spravo, in dodal, da bo meja vse bolj samo še meja v spominu v glavah, meja, ki je bila tu toliko bolj boleča, saj je razdelila mesto in prebivalce. Kot je poudaril, smo v Evropo prišli samozavestni in enakovredni, s kulturno in narodno identiteto, z organizirano državo in sistemi, ki omogočajo blaginjo, znanje in razvoj.

Prireditev je sicer potekala v znamenju glasbe in plesa. Nekaj minut pred polnočjo sta zadoneli slovenska in italijanska himna, opolnoči pa so ob igranju evropske himne dvignili zastavo EU-ja in vstop Slovenije v EU počastili z velikim ognjemetom.

Najbolj živahno v Ljubljani
Najbolj živahno praznovanje vstopa Slovenije v EU je potekalo v prestolnici, kjer je na Kongresnem trgu spregovoril tudi predsednik države Janez Drnovšek.

Sledil je nagovor prvaka SDS-a Janeza Janša, iz Nove Gorice pa sta se prek neposrednega prenosa oglasila premier Anton Rop in predsednik Evropske komisije Romano Prodi. Po polnoči je sledil dvig evropske zastave in evropska himna s solistko Anjo Bukovec.

Na tromeji o izginjanju meja
Na tromeji nad Ratečami so se srečali slovenski premier Anton Rop, avstrijski kancler Wolfgang Schüssel in italijanski minister za regionalne zadeve Enrico La Loggia. Italijanski premier Silvio Berlusconi, ki naj bi se sicer udeležil srečanja, pa je zbolel za gripo.

Govorniki so opozorili na izginjanje meja na tem območju, kjer so v zgodovini potekale krvave bitke, in izrazili veselje, da se bodo nove generacije lahko čudile, čemu so meje sploh bile.

Rupel in Waldnerjeva na mostu prijateljstva
V Gornji Radgoni sta se na t. i. mostu prijateljstva med Gornjo Radgono in avstrijskim Bad Radkersburgom srečala minister za zunanje zadeve Dimitrij Rupel in njegova avstrijska kolegica Benita Ferrero Waldner.

Popoldne je most prijateljstva gostil tudi delegaciji državnega sveta in avstrijskega zveznega sveta, ki ju vodita predsednika Janez Sušnik in Jürgen Weiss. Kot pojasnjujejo organizatorji, je včerajšnji 15-urni program simboliziral 15 starih članic EU, sobotni deseturni program pa bodo v Gornji Radgoni namenili desetim novim članicam razširjene Unije.

Rupel je v pozdravnem nagovoru poudaril, da je širitev EU-ja še posebej pomembna za prebivalce ob meji. Širitev bo prebivalcem ob meji v marsikaterem pogledu olajšala in poenostavila vsakdanje življenje. Z vstopom Slovenije v EU se bodo možnosti nadaljnjega razvijanja dobrega sodelovanja med Slovenijo in Avstrijo še povečale. Državi druži veliko interesov, ki jih bosta znotraj EU-ja lažje dosegali skupaj, je menil minister Rupel in dodal, da državi pomembno povezuje tudi slovenska manjšina v Avstriji.

Waldnerjeva pa je opozorila na tri pomembne stebre razširjenega EU-ja: politično enotnost, gospodarsko sodelovanje in kulturno izmenjavo. Po njenih besedah bo moralo 25 držav članic razširjenega EU-ja še posebno pozornost namenjati ohranjanju politične enotnosti. Nova evropska ustava bo morala biti za vse države članice enako pomembna in ne bo smela nobene od njih kakor koli omejevati, je poudarila Waldnerjeva in dodala, da razširjen EU prinaša Avstriji in Sloveniji številne nove priložnosti in izzive v že doslej dobrem gospodarskem sodelovanju.

Točno opolnoči so se v Gornji Radgoni zvrstili veličasten desetminutni ognjemet, igranje Ode radosti in dvig zastave EU-ja ter zvonjenje cerkvenih zvonov in zavijanje siren. Nekaj po polnoči pa je bila pod stopniščem na radgonski grad tudi simbolična ukinitev mejnega režima.

Zračni šov nad Bovcem
Vrhunec dogajanja na prireditvi v Bovcu so bili skoki padalcev, ki so gledalcem prikazali več likov. Prvim skokom padalcev je sledil obisk vodje delegacije Evropske komisije Erwana Fouereja, ob 16. uri pa se je v trdnjavi Kluže začel slavnostni sprejem bovškega župana Danijela Krivca, ki se ga je udeležila večina veleposlanikov iz držav članic EU-ja v Sloveniji.

Po njem so se visoki gostje odpeljali do letališča, kjer se jim je pridružil tudi premier Anton Rop. Po igranju slovenske himne se je začel zračni performans, v katerem so sodelovali padalci iz članic EU-ja.

V Hodošu tudi Kučan in Gönz
Nekdanji slovenski predsednik Milan Kučan je na srečanju v Hodošu izjavil, da si s širitvijo vzhod in zahod prvič segata v roke. Po Kučanovem mnenju Evropa sedaj po prvi in drugi svetovni vojni še tretjič išče svojo identiteto, zahod in vzhod pa naj bi spoznala, da delita isto usodo in da lahko samo kot celota Evropi zagotavljata gospodarski, politični, kulturni in duhovni vpliv v svetu.

Udeležencem prireditve je spregovoril tudi nekdanji predsednik Madžarske Arpad Gönz. Ob tem je dejal, da je zelo vesel, ker je doživel dan širitve. Prireditve se je sicer udeležil tudi minister za informacijsko družbo Pavel Gantar.

Danes se bosta Kučan in Gönz s soprogama udeležila slovesnosti na avstrijsko-madžarsko-slovenski tromeji, kjer bodo odkrili obnovljen mejni kamen. Nekdanja voditelja držav bosta pot nadaljevala na Madžarskem, kjer se bosta udeležila prireditve v Redicsu, kjer bosta tudi nagovorila navzoče.