V ločenih pogovorih je izpostavil slovenska prizadevanja za evropsko perspektivo držav zahodnega Balkana in krepitev gospodarskih odnosov, ki jih že zdaj ocenjuje kot odlične. Druge prednostne naloge v času slovenskega predsedovanja povezavi so tudi njena širitev, podnebne spremembe, energetika in medkulturni dialog.

BiH naj čim prej izvede reforme
V pogovoru z zunanjim ministrom BiH-a Svenom Alkalajem je Rupel izrazil pričakovanje, da bo BiH izvedel potrebne reforme, ki ji bodo omogočile hitrejše vključevanje v evroatlantske integracije. Izpostavil je dobro sodelovanje med državama, kar potrjuje tudi obisk premierja Janeza Janše v BiH-u februarja letos in podpis sporazuma o socialnem zavarovanju.

Jeseni poročilo EK-ja o Makedoniji
Rupel je z zunanjim ministrom Makedonije Antoniem Milošoskim govoril o gospodarskem sodelovanju in izrazil pričakovanje, da bo jesensko poročilo Evropske komisije za Makedonijo ugodno.

S Ciprom o gospodarstvu in Luki Koper
Tudi v pogovoru s ciprsko zunanjo ministrico Erato Kozaku-Markulis je Rupel izpostavil sodelovanja na področjih skupnega interesa držav in krepitev gospodarskih vezi, pri čemer je posebej omenil pomembnost Luke Koper. Sogovornika sta se pogovarjala tudi o ciprskem vprašanju in Kosovu. Strinjala sta se, da je enotnost EU-ja ključna pri vzdrževanju stabilnosti in miru v regiji.

Rupel se je sešel tudi s posebnim odposlancem EU-ja za južni Kavkaz Petrom Semnebyjem, s katerim sta govorila o aktualnih razmerah in reševanju odprtih vprašanj.