Tako so vodje diplomacij sedanjih in prihodnjih članic Evropske unije, med njimi slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel, ki so se sešli s kolegi iz desetih držav južnega Sredozemlja in palestinskih avtonomnih oblasti, Izrael med drugim pozvali, naj ustavi gradnjo spornega varnostnega zidu na palestinskih avtonomnih ozemljih.

V mirovna prizadevanja se je aktivno vključila tudi Slovenija. Minister Rupel se je ločeno sestal s palestinskim ministrom za mednarodno sodelovanje Nabilom Šatom in z vodjo izraelske diplomacije Silvanom Šalomom, s katerima se je dogovoril za srečanje v prihodnjih tednih, obenem pa je Slovenijo ponudil kot možno prizorišče dialoga med sprtima stranema.

"Slovenija seveda ne bo velik igralec v teh zelo zapletenih razmerjih. Ne želimo delati gneče, vendar pa želimo dati svoj prispevek in izkušnje," je povedal minister Rupel. Kot je še pojasnil, so bili njegovi pogovori s Šatom in Šalomom bolj tehnične narave - šlo je predvsem za pripravo naslednjih sestankov, kar zadeva možnosti, da bi Slovenija resnično gostila pogovore med Izraelom in Palestinci, pa je vodja diplomacije dejal, da je priprava tovrstnih sestankov zaradi pogojev, ki jih postavljata obe strani, zelo zahtevna.

"Obe srečanji mi zbujata upanje, da se bom v kratkem sestal z obema kolegoma in da bo Slovenija bolj navzoča pri teh pomembnih dogajanjih. Kot sem razumel, je slovenska navzočnost tako na izraelski kot na palestinski strani zelo zaželena," je še poudaril Rupel.

Rupel je dejal, da ženevska pobuda med ministri v Neaplju ni bila sprejeta z navdušenjem. "Kolegi so se večinoma distancirali od nje, zlasti od tistega dela, ki govori, da je mir preveč resna stvar, da bi se z njim ukvarjale vlade. Žal je tako, da ne bo mogoče doseči miru brez dogovora držav oziroma njihovih uradnih predstavnikov. Osebno so mi vsi ti neinstitucionalni in nevladni sestanki zelo všeč in gotovo je bilo na njih izrečenih veliko pozitivnih idej. Ko vsi vemo, kakšen je cilj, je potrebno najti tudi primerna sredstva, orodja, instrumente, da do tega cilja pridemo, in tega se ne bo dalo narediti samo s konferenco v Ženevi, temveč bo treba sesti za mizo in iti od točke do točke," je menil.

Kljub temu, da je konferenca potekala predvsem v znamenju aktualnih mednarodnopolitičnih razmer, pa so ministri na njej sprejeli tudi vrsto konkretnih pobud za okrepitev dialoga med državami severnega in južnega Sredozemlja.

Ministrska konferenca EUROMED sicer sodi v okvir t.i. barcelonskega procesa, katerega namen je sredozemskim državam, ki niso članice EU, ponuditi možnost tesnejšega sodelovanja s povezavo na različnih področjih. Kratkoročni in srednjeročni cilji barcelonskega procesa so izboljšanje političnega in gospodarskega sodelovanja in izboljšanje medsebojnega razumevanja med EU in državami sredozemskega bazena. Konkretno pa so si države, ki sodelujejo v procesu, zadale cilj vzpostavitve prostotrgovinskega področja v Sredozemlju do leta 2010.

V barcelonski proces so poleg sedanjih in prihodnjih članic EU vključeni še Maroko, Alžirija, Tunizija, Egipt, Izrael, Jordanija, Libanon, Sirija, Turčija in palestinske avtonomne oblasti. Libija sodeluje kot opazovalka. Zadnja ministrska konferenca EUROMED je bila konec maja letos v grškem Iraklionu.