Bruselj je pogajanja o priključevanju prekinil maja lani, saj do takrat Srbiji ni uspelo prijeti generala Ratka Mladića, ki je obtožen genocida med vojno v BiH-u. Po pogovorih z zunanjepolitičnim predstavnikom EU-ja Javierjem Solano je Del Pontejeva dejala, da Beograd ni storil ničesar za Mladićevo prijetje, zato bi bila obnovitev pogajanj napačna.

Nekatere članice EU-ja, med njimi tudi Slovenija, Italija, Španija, se zavzemajo za obnovitev pogajanj s Srbijo, da bi tam okrepili demokratične sile in omilili posledice skorajšnje razglasitve neodvisnosti Kosova. Po mnenju Del Pontejeve bi to uničilo možnosti, da bi Ratka Mladića in Radovana Karadžića pripeljali pred sodišče v Haagu.

Kritike na račun Rupla
Del Pontejeva je izrecno omenila slovenskega zunanjega ministra Dimitrija Rupla, ki je dejal, da bi morali pogajanja obnoviti tudi brez aretacije Mladića. Njegove izjave je ocenila kot skrb vzbujajoče, saj lahko ogrozijo ključno stopnjo sodelovanja Beograda s Haagom. Nova srbska vlada mora vedeti, da je Mladića treba predati Haagu in da popolno sodelovanje s Haagom pomeni ujeti ubežnika, je še dejala haaška tožilka.

Rupel opozoril na razlike med Srbijo in Hrvaško
Ministrstvo za zunanje zadeve pa je poudarilo, da je minister Rupel na zasedanju zunanjih ministrov EU-ja zagovarjal spodbuden odnos do Srbije in njenega članstva v Uniji. Ob tem se je zavzel, da se nadaljevanje pogajanj Srbije z EU-jem še naprej pogojuje s popolnim srbskim sodelovanjem s haškim tribunalom. Tudi sam minister je dejal, da ni rekel, kar Del Pontejeva meni, da je rekel.

Po mnenju Rupla se bodo pogajanja o sporazumu o stabilizaciji in pridruževanju nadaljevala, prav tako pa ne verjame, da bo EU "zahtevala, naj Mladiča pripeljejo v Bruselj v verigah" pred ponovnim začetkom pogajanj. Minister je tudi opozoril, da EU Hrvaški ni postavila tako hudega pogoja kot Srbom. Medtem ko je EU od Hrvaške zahteval prijetje generala Anteja Gotovine šele pred začetkom pristopnih pogajanj, torej pred pogajanji o polnem članstvu, pa od Srbije zahteva prijetje Mladića že pred začetkom pogajanj o stabilizaciji in pridružitvi; ta raven pogajanj je bistveno nižja, saj ne vodi k polnemu, temveč k pridruženemu članstvu.

Juri, Školč: DZ ne podpira Ruplove izjave
Poslanec socialdemokratov Aurelio Juri je medtem že poudaril, da Ruplova izjava nima podlage v stališčih državnega zbora. Tako kot je to storila Hrvaška z generalom Antejem Gotovino, da mora tudi Srbija v popolnosti sodelovati s haaškim sodiščem in izpolniti zahtevo po izročitvi Mladića. Slovenija pa da naj še naprej izkazuje vso podporo temu sodišču in brani njegovo verodostojnost in avtoriteto, je še poudaril Juri, ki se je popolnoma strinjal z Del Pontejevo, češ da Ruplove izjave niso na mestu.

Proti zunanjemu ministru je nastopil tudi poslanec LDS-a Jožef Školč, ki je na Rupla naslovil pisno poslansko vprašanje. V njem ga sprašuje, kako da je mimo zakona o zunanjih zadevah in zakona o sodelovanju med DZ-jem in vlado v zadevah EU-ja javno izrazil in zagovarjal stališče, ki nima podlage v sklepih odbora DZ-ja za zunanjo politiko.