Razpravo je napovedal predsednik sabora Luka Bebić, ki ob tem ni izključil možnosti, da bi poslanci zaradi omenjene ratifikacije za nekaj dni podaljšali svojo zadnjo letošnjo sejo. Kot je pojasnil Bebić, bo sabor letos zadnjič zasedal od 19. novembra do 11. decembra, vendar je dopustil možnost, da bi lahko poslanci v saborskih klopeh sedeli še tudi 14. in 15. decembra, če bo to potrebno zaradi razprave o ratifikaciji arbitražnega sporazuma in o državnem proračunu za leto 2010.

Še pred razpravo na plenarnem zasedanju sabora bodo svoje mnenje o ratifikaciji sporazuma objavili trije saborski odbori - odbora za zunanjo politiko in za evropske integracije ter nacionalni odbor za spremljanje pogajanj z EU-jem. Za ratifikacijo sporazuma bo vlada potrebovala dvotretjinsko večino, kar pomeni najmanj 102 poslanca oziroma tudi glasove socialdemokratov, ki pa imajo glede omenjenega sporazuma še vedno pomisleke.

Hrvaški zunanji minister ne vidi nobenega razloga za zavlačevanje ratifikacije arbitražnega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško.

Gordan Jandroković je v pogovoru za časopis Novi list izrazil prepričanje, da se je slovenska stran odločila za referendum "iz svojih razlogov", medtem ko na Hrvaškem po njegovem mnenju referendum ni potreben.

"Referendum je legitimno sredstvo odločanja in slovenska stran bo to storila iz svojih razlogov. Kar zadeva Hrvaško, je razprava v saboru pokazala, da je sporazum za Hrvaško dober, zato ni potrebe za referendum. Če kdo misli drugače, ima možnost, da zbere dovolj podpisov in organizira referendum," je Jandroković odgovoril na novinarsko vprašanje, zakaj Hrvaška ne počaka z ratifikacijo do objave izidov slovenskega posvetovalnega referenduma.

Po Jandrokovićevem mnenju bo največja hrvaška opozicijska stranka SDP podprla ratifikacijo arbitražnega sporazuma, čeprav se je večina poslancev stranke v saboru vzdržala glasovanja o tem, ali naj premierka Jadranka Kosor podpiše arbitražni sporazum.

"Nacionalni interes je EU"
Kot je spomnil Jandroković, arbitražni sporazum predvideva določanje meje na podlagi mednarodnega prava pred mednarodnim pravosodnim telesom, kar je bil tudi smisel prvega predloga evropskega komisarja za širitev Ollija Rehna, ki so ga maja podprle vse hrvaške parlamentarne stranke.

Hrvaški zunanji minister je zavrgel kritike o škodljivosti sporazuma za Hrvaško, ki so prišle iz dela intelektualnih in katoliških krogov na Hrvaškem, in ob tem poudaril, da je nacionalni interes predvsem članstvo v Evropski uniji.

Jandroković tudi ne verjame, da bo Hrvaška na arbitraži izgubila del teritorialnega morja. "Tisti na Hrvaškem, ki prejudicirajo takšen izid, v resnici slabšajo hrvaški pogajalski položaj. Prepričani smo, da je takšen arbitražni sporazum, v katerem bodo določili mejno črtno na podlagi mednarodnega prava, 'junction' oziroma povezavo Slovenije z odprtim morjem na podlagi mednarodnega prava, pravičnosti in dobrososedskih odnosov, dober za Hrvaško. Z argumenti, ki jih imamo, ne bomo izgubili niti enega samega dela svojega ozemlja," je zatrdil vodja hrvaške diplomacije.