Samarasa čaka pomembno srečanje z vodjo evrske skupine Jean-Claudom Junckerjem, ki bo obiskal Atene, kjer ga bo grška vlada skušala prepričati v nujnost podaljšanja roka, po katerem mora Grčija do konca leta 2016 izpolniti fiskalne zaveze. Konec tedna se bo grški premier pogovarjal še s ključnima evropskima voditeljema - nemško kanclerko Angelo Merkel in francoskim predsednikom Francoisom Hollandom.

V pogovoru za sredino izdajo nemškega časopisa Bild je Samaras jasno povedal, da ne zahtevajo več denarja in stojijo za svojimi zavezami, vendar želijo spodbuditi gospodarsko rast, saj lahko le tako zapolnijo finančno luknjo. "Vse, kar si želimo, je zajeti sapo, da bi pognali gospodarstvo in povečali prihodke države," je mednarodne upnike skušal omehčati Samaras.

Nemški zunanji minister Guido Westerwelle je v ponedeljek ponovil stališče Nemčije, da morajo Atene izpolniti svoje zaveze, ki so jih dale za dva svežnja pomoči - prvega, vrednega 100 milijard evrov, in drugega, 130-milijardnega, brez katerih ne bi mogla servisirati javnega dolga in izplačati plač ter pokojnin.

V zameno za pomoč se je Grčija zavezala k ostrim varčevalnim ukrepom pri javnih izdatkih, socialnih transferjih, pokojninah in plačah zaposlenih v javnem sektorju, kar je še bolj otežilo življenja prebivalcev, medtem ko gospodarstvo še ni zaznalo pozitivnih učinkov in je še zmeraj v recesiji.

Izhod iz evra nočna mora za Grčijo
Samaras si prizadeva, da bi Grčija dobila dve dodatni leti, da bi proračunski primanjkljaj spravila pod tri odstotke BDP-ja, kar bi ji pod trenutnimi pogoji moralo uspeti do konca leta 2014. Leta 2011 je bil primanjkljaj 9,3-odstoten.

Grški premier je zatrdil, da reforme že kažejo napredek, ob tem pa priznal, da je bilo v preteklosti veliko stvari narejenih narobe. "Kmalu bomo imeli manjšo, zdravo in znatno učinkovitejšo javno upravo," je optimistično napovedal in pojasnil, da zmanjšujejo število zaposlenih v javni upravi. Eden izmed ukrepov, ki ga je navedel, je en nov zaposleni na deset upokojenih delavcev.

Grški izstop iz območja skupne valute bi po mnenju Samarasa pomenil nočno moro za Grčijo in bi življenjski standard znižal za 70 odstotkov. "To bi pomenilo najmanj pet dodatnih let recesije in zvišanje ravni brezposelnosti na več kot 40 odstotkov. Nočna mora za Grčijo: gospodarski propad, socialni nemiri in še nevidena kriza demokracije," je naslikal črni scenarij.