Saj res, kdo le bo po Španiji in Cipru naslednji? »Prošnja za pomoč« je v zadnjih dveh letih postala ena najbolj oguljenih in osovraženih fraz, ki v grškem, irskem, portugalskem primeru prinaša izgubo politične volje in težko konsolidacijo javnih financ. Kdo bo po Cipru in Španiji naslednji, ni jasno. Grčija še naprej ostaja »nerešena«. Evrska skupina ji očitno ne namerava izplačati novega obroka pomoči, če ne bo napredka pri izvajanju ukrepov in reform. Želja Aten, da bi se pogajali o spremembah programa pomoči, se trenutno zdi neuslišana. Bolj verjetno je, da se bodo v ponedeljek pogovarjali o prošnjah za spremembe programa, in ne o spremembah. Grški premier Samaras se je v govoru v parlamentu zavzel za odlog pri izpolnjevanju strogih zavez. V Bruslju nepriljubljena Siriza razpravo vladne koalicije o reprogramiranju pomoči že označuje kot zavestno laž, da bi na nedavnih volitvah ujeli čim več glasov.
Zahtevni varčevalni ukrepi
Ciper tudi zaradi grške zgodbe očitno prvič ni želel v Bruselj po pomoč, zdaj je znova (po prvih 2,5 milijarde še za 5 milijard evrov) zaprosil za pomoč Moskvo, a obenem tudi evropske partnerice. Ciper naj bi v zameno za evropska sredstva dobil celovit program pomoči; torej takega, kot ga poznajo Grki. Ciprski predsednik Dimitris Hriostofias trdi, da bo Ciper sam pripravil reforme in ukrepe, ne ker bi to zahtevali drugi, pri čemer pravi, da ne bo sprejel vsega, kar bo predlagala trojka posojilodajalcev.
Jose Manuel Barroso pravi, da ukrepov in reform, ki jih posojilodajalci vežejo na pomoč, ne bi smeli razumeti, kot vsiljene od zunaj, saj so – v tem primeru – v interesu Cipra. »Problem je pomanjkanje pravega voditeljstva,« je včeraj v Nikoziji dejal predsednik Evropske komisije na vprašanje, zakaj ljudje vidijo Bruselj kot vzrok za njihovo gorje, in s tem posredno spomnil, da niso bruseljski birokrati tisti, ki so države silili v čezmerno trošenje.
Ciper sicer za zdajšnje bančne in gospodarske težave krivi odpis dolga Grčiji, kar je prineslo za 100 milijard olajšanja za Atene. Za ciprske banke pa je to pomenilo odpis štirih petin dolga, ki so jih terjale v Grčiji. Ciper naj bi tako potreboval okrog 10 milijard evrov pomoči. Tudi sicer odpis dolga Grčiji ni prinesel preveč zaupanja v evropska gospodarstva ter v smiselnost ukrepa, ki zaradi nespametnih političnih odločitev kaznuje nespametne vložke v nespametne politične odločitve. Še več, velik del vlagateljev se je vsaj potiho, če ne celo na glas, začel spraševati, kateri del evropskega dolga bo naslednji.
Kaj nas čaka?
V zadnjih dneh smo tudi o Sloveniji lahko prebrali marsikaj. Diplomati evrske skupine pravijo, da Slovenija še zdaleč ne potrebuje pomoči, in vse skupaj pripisujejo komunikacijskim šumom in sklepanjem na podlagi izrečenih notranjepolitičnih »prepričevanj« pred obiskom v Bruslju. V začetku tedna je Bloomberg sicer pisal drugačno zgodbo in pri tem navedel besede Michala Dybula iz poljske podružnice BNP Paribas. Ta je dejal, da je "vse bolj mogoče, da bo prav naša država naslednje malo gospodarstvo, ki bo potrebovalo pomoč Evropske unije, usmerjeno na bančni sektor". Obenem so (za ravnotežje in nemara v opozorilo) navedli še besede Lutza Roehmeyerja iz berlinske Landesbanke, ki meni, da je država v boljšem stanju kot tiste, ki so zaprosile za pomoč, toda dodal, da finančni trgi slišijo razpravo in da je »nespametno spodbujati samouresničujoče prerokbe«.
Potrebujemo torej pomoč ali ne? Kdo ve.
Za MMC iz Bruslja,