Nemara bi se vprašali, ali so Grki sploh želeli biti predmet reševanja na tak način. Opazite nadrealizem, ki veje iz vesti, da se zaradi nevzdržnih razmer v središču Aten, v središču Evrope, ubijajo upokojenci, zdravstvena blagajna je izčrpana, ljudje (očitno nekateri to le lahko počnejo) dvigujejo ogromne vsote denarja? Vse to je priprava na kaos?!
Vzpon levičarske stranke Siriza. Vzpon skrajne desnice. Zmes, ki ne dopušča veliko dvomov o tem, v kako slabih razmerah se je znašlo grško prebivalstvo. Grško gospodarstvo je v petem letu recesije, brezposelnost se krepi; brez dela je več kot polovica mladih. Tamkajšnje finančno ministrstvo je denimo priznalo, da ima Grčija denarja le še za julijske plače in pokojnine, prihodki države pa so za 666 milijonov evrov nižji od načrtovanih 18,9 milijarde evrov za prvih pet mesecev letošnjega leta. Začasna vlada naj bi med enomesečnim mandatom sprejela ukrepe, s katerimi je preprečila prekinitev dobave električne energije zaradi likvidnostnih težav dobaviteljev. Revščina je realnost za petino grškega prebivalstva. Za Grke kaos ne prihaja. Za Grke je kaos očitno že naravno stanje.

Krizni scenariji
Nedeljsko vnovično testiranje volje ljudstva je bolj kot kaj drugega v Bruslju razumljen kot referendum o evru. Govorica trga, ki ob nepravilnem izidu napoveduje kaotične razmere za finančni vidik območja z evrom ima nedvomno ozadje, ki se meri v evrih ali dolarjih. Meri se v škodi, ki jo utegne predvsem za banke, s tem države, prinesti morebiten dejanski grški bankrot ali nemara izstop iz območja z evrom. Evropski denarni komisar Olli Rehn pravi, da se zavedajo, da se »finančni trgi gibljejo hitro«, a da je treba dati Evropi čas za potrebne demokratične postopke, ki sodijo v okvir evropske integracije.
Evropska centralna banka napoveduje pomoč sicer vzdržnim bankam, ki bi se znašle v težavah. »Obstajajo resna negativna tveganja. Ta tveganja izhajajo predvsem iz povečane negotovosti,« je dejal šef ECB-ja Mario Draghi.
Na neugoden izid grških volitev se pripravljajo tudi druge banke. Skupina G20, ki bo izide volitev pričakala (kako prikladno) na drugem koncu sveta, je pripravljena na morebitno stabilizacijo finančnih trgov z zagotavljanjem likvidnosti, če bi se vse skupaj pregrdo končalo. V tem tednu smo lahko slišali tudi za številne kvazinačrte, o katerih se pogovarjajo, t. i. krizne scenarije soočenja z grškim ne evru. Prepoved dvigovanja denarja oziroma omejitev višine zneskov pri dvigu, omejitev pretoka kapitala, oseb. Evropska komisija je med tednom priznala, da nudi pravno pomoč za pripravo tovrstnih scenarijev. Sicer pravi, da sama tovrstnih ne pripravlja.

Ponedeljek
Kaj bo prineslo glasovanje v nedeljo, je nejasno. Še več, kaj v teh razmerah dejansko lahko spremenijo volitve? Lahko zmaga leva stranka Siriza, ki nasprotuje programu pomoči Grčiji, ker ta od države zahteva boleče varčevalne ukrepe in strukturne reforme. Lahko sestavi vlado in odstopi od programa pomoči? Vprašanje je, ali bo Grčija lahko do konca poletja ostala likvidna. Bankrot? Drahma? Kaj se zgodi z milijardami, ki jih je Grčija že pospravila?
Če zmaga desnosredinska Nova demokracija, je vprašanje, ali bo zmožna sestaviti vlado. Se soočiti s politično težo, ki jo prinaša bržčas visok delež tistih, ki bodo rekli ne varčevalnim ukrepom. Obeta pa si najbrž lahko nekakšno omilitev pogojev mednarodne pomoči. "Nočem, da bi Evropo obravnavali kot bolno celino," je v četrtek v Rimu dejal francoski predsednik Francois Hollande.
Grčija je majhna država. Njeno gospodarstvo je v primerjavi z nemškim ali francoskim relativno drobno. Dve leti po prejemu prvih milijard smo še vedno tam, kjer se je vse skupaj začelo. Na robu bankrota in izstopa iz območja z evrom. Ali nam to pove več o Grčiji ali o Evropi in območju z evrom, pa je lahko teoretično vprašanje.

Iz Bruslja za MMC,