Vodstvi socialističnega Pasoka in konservativne Nove demokracije, strank, ki sta v preteklih štirih desetletjih tradicionalno prejemali večino mandatov v grškem parlamentu, sta tako v nedeljo izrazili bojazen pred nadaljnjo politično negotovostjo ter pozvali k oblikovanju vlade narodne enotnosti.

Poziva socialista Evangelosa Venizelosa in konservativca Antonisa Samarasa sta bila seveda namenjena predvsem vodji izrazito levičarske Sirize, Aleksisu Ciprasu, ki vztrajno nasprotuje ostrim varčevalnim ukrepom, ki jih uradnim Atenam narekujeta Bruselj in Mednarodni denarni sklad. 130 milijard evrov vreden sveženj finančne pomoči, pogojen z varčevanjem, je v državi, ki stopa v šesto leto recesije, sprožil popolno inflacijo zaupanja v stranke, glasovi volivcev pa se pretakajo k strankam na rob političnega polja.

Pred novo blokado?
"Zdi se, da nas čaka nova blokada," je na nedeljski konferenci za novinarje dejal Venizelos, in poziv k enotnosti naslovil na kolege drugih političnih strank. "Noben povolilni scenarij ne vodi k rešitvi. Vsi vodijo k odsotnosti vlade." Ob tem poudarja, da bi morali biti v vlado narodne enotnosti, poleg njegovega Pasoka, vključeni tudi Siriza in Nova demokracija. Le takšna vlada bi se lahko soočila z novimi protivladnimi protesti, ki nedvomno čakajo kateri koli kabinet. "Grčije ne more voditi vlada, ki ji nasprotuje več kot polovica Grkov," poudarja Venizelos, ki pa podrobnejšega recepta za izhod iz politične in najhujše povojne gospodarske krize v sredozemski državi ne navaja.

Vodstvo Sirize je poziv gladko zavrnilo in ga označilo za "nejasnega". Podobno opredeljujejo odziv nekdaj največje stranke Pasok na celotno krizo.

Nekoliko bolj razumevajoči so pri Novi demokraciji. Antonis Samaras je za grške medije med drugim dejal, da bi bil "tretji krog volitev samomorilski". "Za vsako ceno moramo dobiti vlado."

Rehn: Zavedamo se vaših žrtev
Nova demokracija in Pasok še naprej podpirata mednarodno pomoč in pogoje, ki jih ta narekuje. Pričakujeta pa določene omilitve in prilagoditve. Evropski komisar za finančne zadeve, Olli Rehn, je v intervjuju za grški časnik Proto Thema nakazal pripravljenost posojilodajalcev za določene prilagoditve. Obenem pa Grčijo pozval k dodatnim ukrepom: "Rast ovirajo predvsem protireformna prizadevanja sindikatov, pomanjkanje narodne enotnosti ter pomanjkanje operativne vlade. Vemo, da so Grki žrtvovali veliko, a so te žrtve potrebne za konsolidacijo grškega gospodarstva."
Politična blokada traja od majskih predčasnih parlamentarnih volitev, ki bodo 17. junija ponovljene. Različne predvolilne ocene javnega mnenja rahlo prednost pripisujejo Novi demokraciji, ki naj bi ji sledila Siriza. Pasok in preostale stranke so daleč zadaj. Jasnega zmagovalca in stabilne vladne koalicije pa ni na spregled.