V Grčiji so po propadu pogajanj o oblikovanju nove vlade razpisali nove predčasne volitve, na katerih trenutno kaže, da se bo najbolje odrezala levičarska koalicija Siriza.

Ta je odločna nasprotnica varčevalnih ukrepov, ki so jih morale Atene sprejeti v zameno za obsežno mednarodno finančno pomoč, s katero so obubožano državo rešili pred bankrotom.

Zaradi negotovih političnih razmer so vse močnejši dvomi o zmožnosti Grčije, da se ohrani na območju skupne evropske valute. To bi pomenilo vrnitev drahme in njeno zanesljivo devalvacijo, s katero bi konsolidirali javne finance. Prav zaradi strahu pred devalvacijo Grki množično dvigujejo denar iz svojih bank.

"Panike ni, je pa velik strah"
Guverner centralne banke George Provopulos je predsedniku države povedal Karolosu Papuljasu, da so grški varčevalci v ponedeljek s svojih bančnih računov dvignili najmanj 700 milijonov evrov.

"Provopulos mi je dejal, da ni panike, vendar pa obstaja velik strah, ki bi lahko prerasel v paniko," je dejal Papuljas in dodal, da so grške banke v tem trenutku zelo šibke.

Grki počasi v strahu za svoje prihranke že več mesecev iz bank dvigujejo denar in v tujino naj bi bilo od začetka hude finančne krize nakazanih že več deset milijard evrov. Za zdaj sicer pred bančnimi okenci ni opaziti gneče.

Po podatkih centralne banke je ponedeljkov dvig denarja z bančnih računov daleč presegel dnevno povprečje dvigovanja iz grških bank v zadnjih dveh letih, poroča Wall Street Journal.

V zadnjih dveh letih so bili mesečni odlivi depozitov med dvema in tremi milijardami evrov, čeprav so januarja dosegli celo pet milijard evrov.

Še 165 milijard na računih
Nekdanji finančni minister Evangelos Venizelos je februarja dejal, da so Grki v tuje banke naložili 16 milijard evrov. Dodal je, da so 32 odstotkov te vsote hranijo v britanskih bankah in deset odstotkov v švicarskih.

Glede na podatke grške centralne banke so imela grška podjetja in gospodinjstva konec marca na bančnih računih 165 milijard evrov.

Od januarja 2010 so dvignili že 72 milijard evrov in po besedah strokovnjakov je nekaj tega posledica bega kapitala, nekaj pa gre pripisati krizi, zaradi katere so ljudje posegli po svojih prihrankih.