Vodilni predstavniki grških strank so po še zadnjem poskusu oblikovanje vlade - pogovorih pri predsedniku države Karolosu Papuljasu - sporočili, da se jim ni uspelo dogovoriti. Voditelj socialistov in nekdanji finančni minister Evangelos Venizelos je po pogovorih sporočil, da Grke čakajo nove predčasne volitve. "Žal državo znova čakajo predčasne volitve," je dejal. Predčasne volitve so nujne, ker so po volitvah propadli vsi poskusi oblikovanja vlade.

Grčija pred tragedijo?
S tem se je uresničila ena izmed temnih napovedi analitikov, ki so se bali, da bo v Grčiji po volitvah finančni in gospodarski sledila še politična kriza. Tako so se še okrepile govorice o morebitnem izstopu Grčije iz evroobmočja in celo Evropske unije, saj je malo verjetno, da bi Nemčija privolila v nova popuščanja Grčiji ter ji še naprej nakazovala denar, če Atene ne bi več izvajale dogovorjenega varčevanja.

Predsednik Papuljas je še pred zadnjim srečanjem svaril pred tragedijo, ki grozi Grčiji. "Junij bi bil lahko mesec tragedije za državo," je dejal in spomnil na besede dozdajšnje vlade, da Grčija nujno potrebuje opravilno sposobno vlado, če se želi izogniti bankrotu.

Pogovorov pri Papuljasu, ki je v ponedeljek na srečanju s predstavniki treh največjih strank predlagal oblikovanje tehnične vlade, so se udeležili predstavniki večine političnih strank, z izjemo komunistov (KKE), ki so udeležbo na pogovorih zavrnili, in skrajno desničarske Zlate zore, ki vabila niti ni prejela.

Volivci zavrnili varčevanje
Na predčasnih volitvah 6. maja so volivci podprli predvsem stranke, ki nasprotujejo strogim varčevalnim ukrepom, ki so jih Atene morale sprejeti v zameno za finančno pomoč Evropske unije in Mednarodnega denarnega sklada (IMF). Evropski voditelji so močno zadolženi Grčiji sporočili, da ne bo dobila nove pomoči, če zavrne marca sprejet dogovor, to pa bi pomenilo dejanski bankrot države in skoraj gotov odhod iz evroobmočja.

Kot najverjetnejši datum novih volitev se omenjata 10. ali 17. junij. Začasna vlada, ki bo državo vodila do novih volitev, naj bi bila imenovana v sredo, novoizvoljeni parlament pa se bo predvidoma sešel v četrtek. Javnomnenjske ankete kažejo, da bi po novih volitvah največja stranka utegnila postati levičarska Siriza, ki je bila na volitvah 6. maja druga in vztrajno zavrača kakršne koli nove varčevalne ukrepe. Stranka želi nova pogajanja o svežnju pomoči, hkrati pa želi ostati v evroobmočju.

Miren izstop Grčije?
Generalna direktorica IMF-a Christine Lagarde je po neuspešnih pogajanjih o oblikovanju nove vlade omenila možnost "mirnega izstopa" Grčije iz evrskega območja. "Če država ne bo uresničevala svojih zavez, je treba opraviti primerne revizije, kar pomeni dodatno financiranje in dodaten čas ali sprožitev mehanizmov za izstop, ki bi v tem primeru moral biti miren izstop," je dejala.

Evropski komisar za notranji trg Michel Barnier je ocenil, da bi bilo za Grke bolje, če bi svoje težave reševali ob solidarnosti in disciplini drugih evropskih držav, kot da se s krizo spopadejo popolnoma sami. "Od Grkov zahtevamo izreden napor, ki je že na meji tistega, kar še lahko zdržijo," je povedal o varčevalnih ukrepih, ki jih od Grčije zahtevata EU in IMF v zameno za pomoč.

Evropske borze navzdol
Nemški zunanji minister Guido Westerwelle je izrazil zaskrbljenost, ker se političnim silam v Atenah ni uspelo dogovoriti o oblikovanju vlade. "To je hud udarec za nujno potrebno zaupanje v pripravljenost Grčije na reforme," je poudaril. Reforme so za Grke sicer težke in boleče, a so edina pot k rasti in konkurenčnosti, je dejal, alternativnih možnosti pa ni. Westerwelle je poudaril, da pri prihajajočih predčasnih volitvah ne gre le za prihodnjo grško vlado, temveč tudi za zavezanost Grkov Evropi in evru. Ob tem je izrazil željo, da bi Grčija ostala članica evrskega območja.

Novica, da Grčijo čakajo nove parlamentarne volitve, je potisnila navzdol tudi tečaje na osrednjih evropskih borzah. Evro se je pocenil, cene nafte pa se gibljejo neenotno.