Šušteršič, ki je v Bruslju sodeloval na zasedanju finančnih ministrov, je dejal, da so politične razmere v Grčiji zelo negotove in da je vprašanje, ali bo nova vlada zavezana ukrepom, ki sta jih potrdila dozdajšnja vlada in parlament ter so bili predpogoj za pomoč Evropske unije in Mednarodnega denarnega sklada. Na podlagi tega je bilo po njegovih besedah Grčiji dano "zelo jasno sporočilo, da je to edina možnost, ki jo imajo". "Ne glede na to, kako bodo sestavili svojo vlado, je spoštovanje teh obveznosti vsekakor pogoj za nadaljevanje pomoči," je dejal.

Minister meni, da je odločitev o tem, ali bo Grčija ostala v območju evra, predvsem grška. Pogosto se pokaže, da je, ko gredo zadeve v zelo napačno smer, mogoče presenetljivo hitro doseči politično soglasje, je dejal in kot primer navedel Nizozemsko, kjer je bil po padcu vlade hitro sprejet dogovor o proračunu, pa tudi primer Slovenije, ki je sprejela ukrepe, o katerih morda pred letom ali dvema niti govorili ne bi.

"Glede tega se mi zdi, da bo morda tudi v Grčiji prišlo do streznitve," je dejal minister. "Je pa zelo jasno, če se bodo odločili, da dejansko ne bi spoštovali svojih zavez, bodo morali razmišljati tudi o tem tveganju, da to lahko pomeni, da ne bodo ostali v območju evra," je še dodal. Prostora za prilagajanje na grški strani tako po ministrovih besedah "ni prav veliko". "Osnovni cilji, ki se tičejo hitrosti zmanjševanja dolga, bodo morali ostati," je poudaril.

Brez popuščanja
Glede napovedi o morebitnem rahljanju pogojev za pomoč Grčiji je Šušteršič spomnil, da so morale članice območja evra v zadnjih letih ves čas prepričevati domačo javnost, da je treba Grčiji pomagati in s tem utemeljevati stabilnost območja evra. Popuščanju Grčiji in Španiji pri izpolnjevanju fiskalnih ciljev minister ni naklonjen, saj bi bil to slab signal za tiste države, ki si prizadevajo te cilje izpolniti.

Španija bi lahko morda dobila leto dni več časa za zmanjšanje javnofinančnega primanjkljaja pod tri odstotke bruto domačega proizvoda. Španija, je dejal Šušteršič, ne odstopa od ciljev zaradi naravnih katastrof ali dejavnikov, na katere vlade ne bi imela vpliva, ampak zaradi nekaterih napačnih odločitev, sploh pri regionalnih financah. "Je pa to težka odločitev, saj pomeni slab signal za tiste, ki se trudimo svoje cilje spoštovati," je poudaril.