Javne finance v EU-ju in na območju z evrom se na splošno izboljšujejo. A da je pot k okrevanju morda le pretiran opis razmer, kažejo napovedi o brezposelnosti. Ta bo, če že ne bo rasla, ostala na rekordno visoki ravni na območju z evrom še kar nekaj časa. Omenja se 11 odstotkov, nekateri kritiki pišejo o še višji stopnji brezposelnosti, kar pa nedvomno je eden od ključnih vidikov gospodarske krize. Torej, tisti del, ki ga ljudje najbolj občutimo. In tisti del, ki ga vedno bolj čutijo v Italiji ali Španiji. Včeraj smo lahko prebrali, da so ekonomsko-socialne razmere v Italiji precej slabše, kot kaže statistika. Minister za razvoj Corrado Passera je presodil, da je zaradi pomanjkanja delovnih mest ogrožena socialna kohezivnost države.

V Španiji se stopnja brezposelnosti bliža skoraj 25 odstotkom, brez dela je več kot polovica mladih. Skupaj z recesijo to nedvomno predstavlja eksplozivno mešanico. Konec koncev Evropska komisija tudi Sloveniji v tem letu napoveduje dvig ravni brezposelnosti za eno odstotno točko glede na lansko leto. Brezposelnost pa naj bi se zvišala tudi v prihodnjem letu. Na to so med drugim opozorili med tednom tudi v Evropskem parlamentu. Na dan Evrope, 9. maja, je predsednik Martin Schulz del svoje razprave namenil tudi vprašanju blaginje prihodnjih generacij in med drugim dejal, da nihče drug ne razume bolje potrebe po paktu za rast kot mladi, saj obstaja nevarnost, da bo zdajšnja mlada generacija osrednja žrtev gospodarske krize v Evropi. Evropska komisija sicer vseeno ponuja nekaj optimizma (morda preveč za nekatere), ko napoveduje, da bo prihodnje leto recesija le še v Španiji.
Razprava o rasti, ukrepov še ni
Izvolitev francoskega predsednika Francoisa Hollanda je dala novo spodbudo gospodarskim razpravam v Evropski uniji. A statistike so neizprosne. Francoski javni dolg bo letos presegel 90 odstotkov glede na BDP, brezposelnost je nad 10 odstotki, kar po eni strani pomeni potrebo po varčevanju, po drugi potrebo po zagonu rasti. Dozdajšnji predsednik Sarkozy je v predvolilni kampanji svaril pred španskim scenarijem v primeru zmage tekmeca. Razprava, ki je bila doslej ob strani, če ne upoštevamo nekakšnih polposkusov, da bi na zadnjem vrhu Unije marca dali sporočilo o tem, da je kriza končana.
Zatišje je po marčevskem zasedanju trajalo nekaj tednov, a so ga povsem razglasile razmere v Grčiji po volitvah in vnovičen pritisk na španske banke ter skorajšnje priznanje, da bo Madrid potreboval dodatna sredstva za ureditev lukenj v proračunu, ki bodo dodatno poglobljene z reševanjem tamkajšnjih bank. Dve leti po dogovoru o prvi mednarodni pomoči Grčiji se znova pogovarjamo o obstanku trenutne oblike evrskega območja. Največje države z evrom (Francija, Italija, Španija) z izjemo Nemčije ne delujejo preveč zdravo, kljub temu pa je evropski komisar Rehn včeraj napovedoval, da je Unija oziroma območje z evrom na poti k okrevanju. No, stvar interpretacije očitno, če se slabe razmere malce izboljšajo.
Hollande bo skušal svoje pristope že takoj po torkovi inavguraciji uskladiti oziroma prikrojiti v Berlinu (če predvidevamo, da bo volja Angele Merkel ostala neizprosna). V zadnji izdaji časnika Economist je v enem izmed besedil zapisano, da bi Evropa potrebovala »francoske reforme, nemško ekstravaganco in zrelo politiko v Italiji«.
Iz Bruslja za MMC