Nedvomno se lahko zgodi, da bodo tudi drugod, tako kot v Franciji ali Grčiji, volivci kaznovali vladajoče zaradi nepriljubljenih varčevalnih ukrepov, a pričakovati, da bi francoska sprememba resneje vplivala na razmere v Nemčiji ali Veliki Britaniji, je skorajda naivno. Seveda, povsod skušajo politiki zajahati dobre ali slabe razmere (in te so trenutno še najbolj skupna točka v EU-ju) in jih obrniti v svoj prid. Na eni strani populizem, na drugi pragmatizem.
In morda je sprememba v Franciji zgolj to? Pragmatična sprememba sloga, ki je posledica (povsem osebne) nepriljubljenosti dozdajšnjega predsednika, in pragmatična uporaba osovražene besede varčevanje.
- Nicolas Sarkozy, konec je!
- Bitka za Elizejsko palačo
- Hollande : Sarkozy 5 : 0
Junija parlamentarne volitve
Marsikaj bo za prihodnjo Francijo odvisno od predsednika Hollanda, toda za uspešno delo bo nedvomno potreboval naklonjen parlament. Za zdaj, denimo, javnomnenjska raziskava inštituta IFOP kaže prav na potrditev politične volje, kot smo jo pospremili v nedeljo. Se pravi, zmago levice, pri čemer naj bi socialisti pospravili tudi velik del glasov privržencev Jean-Luca Melenchona, saj Leva fronta v nasprotju z njegovimi več kot 11 odstotki dosega bistveno nižjo stopnjo podpore.
Dobro kaže predvsem desničarski Nacionalni fronti, ki ji tudi na volitvah za parlament napovedujejo podoben uspeh, kot ga je dosegla Marine Le Pen v prvem krogu predsedniških volitev, ko si je prislužila skorajda petino glasov. Ob morebitnih razkolih znotraj doslej Sarkozyjevega UMP-ja, kjer že lep čas poteka prikrit boj za oblast med skorajda vsemi ministri vlade Francoisa Fillona pa tudi širše, se lahko pripeti še opaznejši premik k Nacionalni fronti. Ta nedvomno odpira pomembna, težavna odprta vprašanja v francoski družbi, povezana predvsem z imigracijo ter socialnim statusom francoskih državljanov, a doslej resnih predlogov rešitev s skrajne desnice v Franciji še nismo zasledili.
Da se volilna kampanja pred volitvami v Nacionalno skupščino že začenja, je dalo vedeti tudi včerajšnje, nedvomno skrbno pripravljeno medijsko sporočilo. Francoisa Hollanda so francoski mediji prvi dan po izvolitvi poiskali v štabu socialistov, kjer jim je preprosto dejal, da dela. Da sicer še nima predsedniških pristojnosti, a da je nanje pripravljen. Socialisti »delajo« vse, da bi ohranili zalet, ki jim ga prinaša zmaga na predsedniških volitvah.
Smer Berlin
Hollande bo prvo pot v tujino očitno opravil v Berlin. Morda se motim, a čestitka, ki jo je v Pariz poslala nemška kanclerka Angela Merkel, se bere kot svarilo. "Francosko-nemško sodelovanje je bistvenega pomena za Evropo. In midva si želiva uspeha Evrope. Vsebina fiskalnega pakta je bila določena, postopek potrjevanja dokumenta pa se mora nadaljevati naprej.« Odprtje pogajanj o vsebini fiskalnega pakta? Ni možnosti. Ta vlak je odpeljal.
Kaj bodo na to rekli francoski volivci? Konec koncev je Hollande napovedal revizijo fiskalnega pakta. Kot so po volitvah poudarjali skoraj vsi analitiki, bo moral Hollande znotraj te, varčevalne usmeritve iskati priložnosti za uveljavitev blažilnih ukrepov za ohranitev socialne države. Pakt za rast kot dopolnilo.
A tudi Hollande ima nemara aduta v rokavu. Med kandidati za predsednika vlade se vse pogosteje omenja izkušeni poslanec Nacionalne skupščine Jean-Marc Ayrault, ki naj bi poskrbel za vez med parlamentom in predsednikom. Po izobrazbi je profesor nemščine.
Iz Pariza za MMC,
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje