Tokrat ne. Kislim obrazom navkljub. Za državo, ki prejema mednarodno pomoč, ni druge možnosti. Eden izmed evroskeptikov, Declan Ganley, je dejal, da so številni obkrožili "da" kislega obraza. "Številni, ki so glasovali za, v potrditvi fiskalnega pakta vidijo manjše zlo kot v njegovi zavrnitvi," pa je poudaril vodja opozicijske stranke Fianna Fail Micheal Martin.
Pozitiven izid referenduma je "pomemben korak k okrevanju in stabilnosti", Irci pa so z glasovanjem za fiskalno pogodbo izrazili podporo in zavezanost evropskemu združevanju, je poudaril predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy. Za uveljavitev fiskalnega pakta zadostuje ratifikacija v 12 članicah evrskega območja, tako da morebitna irska zavrnitev na referendumu tega postopka ne bi ne preprečila ne upočasnila.
Odsotnost alternativ
S tem, ko so irski volivci rekli da, so fiskalni dogovor podprle vse tri članice evrskega območja, ki prejemajo finančno pomoč. Irska, Portugalska, Grčija. Tudi v Bruslju kakšnega posebnega vznemirjenja ob potrjevanju fiskalnega pakta na Irskem ni bilo čutiti. Diplomati sicer že ves čas od začetka tesnejšega fiskalnega povezovanja dajejo vtis, češ kdor želi zraven, bo razpolagal tudi s solidarnostnimi bonbončki, ki sodijo v ta paket, kogar ne bo zraven, bo … ali ostal zadaj ali deloval na podoben način, le da zunaj pakta. Glede na to, da je fiskalno usklajevanje izbrana pot (še pomnite, Merkozy?) za vse države evrskega območja, še posebej pa za tiste, ki so v programih pomoči, kaj dosti možnosti za drugačne pristope ni.

Fiskalni pakt je nekakšna naložba za urejeno prihodnost, za urejene proračune in pristope za urejevanje javnih financ, a kakšnih čudodelnih ukrepov za hipno razrešitev krize v evrskem območju ne prinaša. Prav zato je zanimiv (morda bolje rečeno, stresen) pogled v statistiko Eurostata, kjer med izstopajočimi Irske ne najdemo. Tamkajšnja vlada je namreč za mednarodno finančno pomoč zaprosila zaradi šibkih bank. Bistveno težje breme, skorajda nepredstavljivo, prinašajo visoke stopnje brezposelnosti v posameznih državah evrskega območja. V Španiji je tako brezposelna že skorajda vsaka četrta oseba, v Grčiji vsaka peta. Potencialna socialna bomba.

Ključna bosta Rim in Madrid
Prav Španijo je v četrtek med ključnimi problemi evrskega območja omenil španski gospodarski minister Luis de Guindos. Dejal je, da se bo o prihodnosti skupne evropske valute v prihodnjih tednih odločalo prav v Španiji in Italiji. Španija se zadolžuje po dokaj visoki obrestni meri, obenem pa krepko varčuje, kar ob recesiji samo krepi pritiske na realni sektor. Za razliko od zdajšnjih prejemnic mednarodne pomoči, ki predstavljajo relativno majhne deleže v skupnem evropskem gospodarstvu, sta omenjeni med največjimi v Uniji. Razreševanje njunih težav bi bilo bistveno dražje, zahtevnejše, zapleteno. Španija sicer že nekaj časa zavrača možnost, da bi zaradi svojih šibkih bank zaprosila za pomoč; a podobno so počele vse države, preden so zanjo zaprosile. Pri tem se v Madridu morda zanašajo na »prijaznost« Evropske centralne banke, ki je z odkupovanjem obveznic pred časom že mehčala pritisk na Italijo. Če dodam, da za reševanje majhne Grčije več kot dve leti nista dovolj … Zakaj pomagati?
Vprašanje je na mestu. Fiskalni pakt je eno ključnih ponujenih podvprašanj. Enaka pravila za vse v istem klubu. Konec koncev si tudi trenutno zelo uspešno nemško gospodarstvo ne more (ali pa ne želi) privoščiti obubožanih trgov. Trgovanje z bankrotiranci? Ne gre.

Iz Bruslja za MMC,