Preden so se države članice Evropske unije pred dnevi dogovorile o vzpostavitvi sistema za zagotovitev stabilnosti evra, so se med dvema najvplivnejšima evropskima politikoma, francoskim predsednikom Nicolasom Sarkozyjem in nemško kanclerko Angelo Merkel, kresale iskre in izrekale grožnje.

Sarkozy je tako postavil ultimat, ko je na neki točki dejal, da bo zapustil pogovore, in posvaril pred trajno škodo, ki bi lahko ovirala francosko-nemške odnose, če Merklova ne bi podprla omenjenega načrta, poroča britanski Guardian.

"Šlo je za burno razpravo. Vstal je, kričal in žugal," je dejal neki bruseljski uradnik, drugi pa je v šali dodal: "Bili smo priča Sarkozyju, kakršen bi bil, če bi jemal steroide. Navajeni smo, da je vedno zelo živahen, a tokrat je bil tudi zelo čustven." Sarkozy je menda tudi večkrat udaril s pestjo po mizi.

V igri mnogo več kot denar
Spopad različnih mnenj za bruseljskimi vrati je sprožil strah, tudi v Washingtonu, da bi lahko skupna evropska valuta doživela bridek konec, kar bi svetovnemu gospodarstvu prizadejalo nov hud udarec in močno zatreslo tudi delovanje samega evroobmočja in širše, sedemindvajseterice.

Merklova je tako še dan pred sestankom voditeljev 16 držav, ki uporabljajo evro, opozorila, da gre pri skupnem reševanju grške dolžniške krize mnogo več kot le za denarna sredstva. "Če evru spodleti, ne bo šlo le za neuspeh denarne valute. To bi potegnilo za seboj mnogo več. Padla bi tudi Evropa, padla bi ideja evropske enotnosti."

Sarkozy v soju žarometov
Vrhu je ves čas kazalo zelo slabo, saj voditelji niso dosegli nikakršnega napredka, dokler ni imel v večernih urah Sarkozy vsega dovolj in je oznanil, da zapušča dvorano. V zadnjem hipu so ga prepričali, da je ostal, in nato je bil dogovor hitro sprejet. Sarkozy je nato kot veliki zmagovalec na tiskovni konferenci razkril podrobnosti dogovora, ki ga je označil kot "95-odstotno francosko delo".