Po mnenju poznavalcev gre za revolucijo na evropskem nebu, a hkrati edino rešitev, da bi sprostili evropski zračni prostor in omogočili varen razvoj zračnega prometa.

Varneje in ceneje?
Letenje nad Evropo naj bi bilo od zdaj varnejše, točnejše, do okolja prijaznejše in cenejše. To naj bi dosegli z reformo nadzora zračnega prometa. Pristojnosti držav nad njihovim nebom naj bi spremenili in jih združili v tako imenovane čezmejne zračne bloke. To bi omogočilo, da bi letala od zdaj lahko ubirala neposrednejše poti, kar bi se odrazilo tudi pri stroških. Letalske družbe naj bi s tem "schengenom na nebu" na leto prihranile 3 milijarde evrov. Politika si seveda želi, da bi prihranek prenesli na znižanje cen. Ukrep naj bi najmanj za 15 % zmanjšal izpust škodljivih snovi.

Naravnost je enostavneje, vendar zahteva politično zrelost
Doslej je bil evropski zračni prostor razdeljen na 650 sektorjev, ki ga je nadzorovalo 60 nadzornih centrov. Letala niso smela leteti naravnost, temveč po ovinkih, saj so države različno urejale višino letenja in prelet nad vojaškimi območji. Zato so se morali sproti sporazumevati z vsako kontrolo letenja. To je močno podaljševalo in dražilo poti ter onesnaževanje.

Do leta 2012 naj bi zasnovali zračne bloke in določili sedež nadzornih središč, kar bo zapletena naloga – tako zaradi prestiža kot tudi zaslužka. Vsekakor pa nadzorstvo ne bo več upoštevalo državnih meja, temveč gostoto prometa.

Nizozemska, Belgija, Luksemburg, Francija in Nemčija bodo na primer združeni v enotni zračni blok , Slovenija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina , Madžarska, Slovaška, Češka ter Avstrija v svojega in tako naprej. Nacionalne zračne kontrole ne bodo povsem ukinjene, vendar se bodo povezovale zgolj prek bloka, kar bi omogočalo lažje sporazumevanje na nebu. Vsak dan v Evropi leti 30.000 letal, na leto morajo nadzorovati 10 milijonov preletov. V zadnjih 12 letih se je zračni promet podvojil, tveganje pa se je povečalo za štirikrat.

Tudi ukrep za zmanjšanje izgub
Ob letošnji recesiji pričakujejo v mednarodnem združenju za civilno letalstvo IATA večje izgube kot v kriznem letu po terorističnem napadu v New Yorku (11. september 2001). Napovedujejo za 5,7 % manj potnikov in 13 % manj tovornega prometa. Izgube letalskih družb naj bi se gibale okoli 3,5 milijarde evrov, zato na evropskem nebu poteka tudi bitka za zračne poti (tako imenovane "slote").

Komisija EU-ja poskuša letalskim družbam zagotoviti ohranitev težko pridobljenih prometnih oken. Pravila velevajo, da morajo neizkoriščene prostore prepustiti drugim. Za dragocena prometna dovoljenja velja pravilo "uporabi ali prepusti". Če letalska družba izkoristi manj kot 80 % dovoljenja, ga izgubi. Pri tem vztrajajo zlasti letališča, ki so sicer ob zaslužek.

Predvsem lastniki nizkocenovnih prevoznikov zahtevajo, naj med gospodarsko krizo zamrznejo ta pravila. Nekateri letijo tudi prazni, da bi ohranili pravice. To še povečuje izgube. Zaradi različnih interesov se za zdaj še niso mogli sporazumeti.

B. B.