Ob tem je ostale članice kljub zavrnitvi referenduma pozval, naj nadaljujejo ratifikacijo ustave.

Podobno je menil tudi predsedujoči EU-ju, luksemburški premier Jean-Calude Juncker, saj je tudi on članice Unije pozval, naj nemoteno nadaljujejo zastavljeni proces ratifikacije ustave. Dejal je, da bo do vrha EU-ja, ki bo 16. in 17. junija pripravil predloge za rešitev nastale krize. Poduaril je, da je potrebno na vrhu nujno sprejeti dogovor o finančni perspektivi povezave.

Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je v odzivu na zavrnitev ustave EU-ja na Nizozemskem dejal, da prihajajo težji časi. Pojasnil je, da se pojavljajo problemi, ki pa jih bo možno rešiti. Ob tem je menil, da mora Unija pokazati, da deluje, in da je sposobna odločati, ne pa da se ob prvi oviri njena solidarnost sesuje.

Nemški kancler Gerhard Schröder je menil, da ima vsaka država v Uniji pravico in dolžnost izraziti svoje mnenje. Dodal je, da je potrebno ugotoviti, ali je Evorpa pripravljena ponuditi odgovore na zastavljene probleme.

Britanski zunanji minister Jack Straw je dejal, da druga zavrnitev ustave odpira globoka vprašanja o prihodnosti Evropske unije. O tem, ali bodo v Veliki Britaniji izvedli referendum ali pa bo glasoval le parlament, ni govoril.

Belgijski minister za finance Didier Reynders je menil, da zavrnitev pomeni nazadovanje, vendar pa to po njegovem ne bo prizadelo gospodarstva povezave.

Nizozemski finančni minister Gerriz Zalm je menil, da so Nizozemci ustavo zavrnili zaradi visokega prispevka v skupni proračun povezave na prebivalca, ki ga plačujejo. Nizozemski državljani namreč plačujejo najvišji prispevek na prebivalca.