A medtem ko v Nemčiji izpostavljajo predvsem privrženost nove vlade reformam, Rim še vedno vidi v Parizu zaveznika pri mehčanju proračunske discipline v korist spodbud gospodarstvu.

V vladi premierja Manuela Vallsa je francoski predsednik Francois Hollande med drugim zamenjal ministra, ki je kritiziral neusmiljeno zategovanje pasu pod nemškim diktatom in zahteval preobrat francoske politike k spodbujanju rasti in domače porabe. Na njegovo mesto je imenoval nekdanjega bankirja, kar so komentatorji razumeli kot potrditev Hollandovega programa za 50-milijardno znižanje javnih izdatkov ob 40-milijardnih davčnih olajšavah za gospodarstvo. Tudi v Nemčiji so izpostavili reforme.

"Francoskemu predsedniku želim uspeh pri izvajanju reform, ki jih je pogumno zastavil," je dejala kanclerka Angela Merkel. A pred dnevi je tudi doma poslušala kritike nobelovcev, češ da s svojo varčevalno politiko Evropo sili v depresijo.

V Evropski komisiji so ponovili, da mora Francija spoštovati zaveze glede znižanja primanjkljaja in reform, proračunske osnutke evrskih članic bodo ocenili sredi novembra.

"Ključen je strukturni fiskalni napor, ne le gola številka o primanjkljaju," pravi tiskovni predstavnik O'Connor, kar je običajen argument za trditve komisije, da so proračunska pravila dovolj prožna. Francijo in druge zato komisija opozarja, naj ne izgubljajo časa za nujne strukturne reforme, ki bodo spodbudile rast in zaposlovanje. Italija med predlogi za večjo prožnost evropskih proračunskih pravil predlaga izločitev izdatkov za investicije iz izračuna primanjkljaja.

Kljub signalom, ki jih daje s svojimi predlogi in ministri, Hollande zahteva resno razpravo o tem in predlaga zasedanje voditeljev evrskih držav.

Zakaj? "Ker je vsak četrti mladi Evropejec brez dela, ker je okrevanje prešibko, inflacija prenizka, evro premočan. Če ne bomo ukrepali, Evropi grozi dolga in morda stalna stagnacija," poudarja Hollande. Tempo zniževanja primanjkljaja mora biti po njegovem mnenju skladen s cilji glede rasti in z inflacijo.