V uvodu je povedal, da njegova izvolitev predstavlja nekakšen simbol uresničitve sanj držav Vzhodne Evrope. "Poznam in razumem strah, želje in pričakovanja tistih, ki so pred kratkim vstopili v Evropsko unijo, toda zdaj skupaj prevzemamo odgovornost za prihodnost našega kontinenta." Med glavne izzive svojega mandata je uvrstil gospodarsko krizo in potrebo po evropski solidarnosti, energetsko varnost, okolijsko politiko, zunanjo politiko, človekove pravice in reformo parlamenta. Posebej je izpostavil tudi pomen boljše vključitve žensk na delovnem mestu: "Krize ne moremo premagati brez velikega ekonomskega in intelektualnega potenciala ter kreativnega prispevka žensk."

Buzek je poudaril, da je v bližnji prihodnosti prednostna naloga uveljavitev Lizbonske pogodbe, ki bo v delovanje Evropske unije vnesla več dinamike, v tem okviru pa obljubil, da bo v svojem mandatu naredil vse za izboljšanje politične kreativnosti parlamenta. Obenem se je kot predsednik Evropskega parlamenta zavezal, da bo dejavno sodeloval z vsemi političnimi skupinami ter da bo kot ambasador prenašal sporočilo združene Evrope.

Nagovor Jerzyja Buzka je pozdravila večina predsednikov političnih skupin. Predsednik največje parlamentarne skupine Evropske ljudske stranke Joseph Daul je poudaril, da novi predsednik simbolizira združeno Evropo, zato je njegova izvolitev najboljši način, da se parlament približa polovici milijarde državljanov Evropske unije. Martin Schulz, predsednik Skupine naprednega zavezništva socialistov in demokratov (S & D), je opozoril na težaven čas, v katerem Poljak prevzema nalogo predsednika EP-ja, Eva-Britt Svensson iz Konfederalne skupine Evropske združene levice – Zelene nordijske levice (GUE/NGL) pa je kritično izjavila, da so »odprtost, demokracija in pluralizem v EU-ju zgolj besede«, saj se vse pomembne odločitve sprejemajo za zaprtimi vrati.

Poslanci potrdili nov mandat Joséja Manuela Barrosa
Kot smo na MMC-ju že poročali, je parlament za predsednika Evropske komisije potrdil Joséja Manuela Barrosa, ki bo tako novembra nastopil svoj drugi mandat. Za njegovo imenovanje je zadostovalo 382 prejetih glasov, proti je glasovalo 219 poslancev, vzdržalo pa se jih je 117.
Bolj kot samo glasovanje je bil zanimiv torkov nagovor Barrosa, v katerem je evropskim poslancem še enkrat orisal politične smernice svojega programa za naslednji mandat predsednika Evropske komisije. Največ pozornosti je namenil okrevanju gospodarstva, ki naj bi postalo bolj socialno-tržno usmerjeno, napovedal pa je tudi revizijo direktive o delovnem času.

Kot je znano, je Barroso s svojo kandidaturo vzbudil nemalo polemik, zlasti med Skupino socialistov in demokratov, Konfederalno skupino GUE/NGL ter Skupino Zelenih/EFA. Prav sopredsednik zadnjih, Francoz Daniel Cohn-Bendit, je razpravo poživil z izjavo, da gre pri odločanju za funkcijo predsednika parlamenta za pravo trgovanje, "kdo da komu kaj v zameno za nekaj drugega", Barrosu pa očital, da v svojem programu za naslednji mandat obljublja vse, česar ni (pa bi lahko) uresničil že v zadnjih petih letih. Dodal je, da Barroso s svojim programom sledi načelu "hočemo vedno več", kar pa je prav bistveni vzrok krize, v kateri smo se znašli.

Vizumska politika v državah Zahodnega Balkana
Parlament je včeraj med drugim razpravljal o predlogu Evropske komisije, da odpravi vstopne vizume za državljane Srbije, Črne gore in nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, v omenjeni dogovor pa komisija ni vključila Bosne in Hercegovine ter Albanije. Odbor za zunanje zadeve je zato opozoril, da bodo bosanski Srbi in Hrvati z dvojnimi državljanstvi lahko prosto potovali po EU, Bošnjaki pa ne, kar naj bi pomenilo grožnjo stabilnosti na Balkanu.

Poročevalka za vizumsko liberalizacijo Zahodnega Balkana je prav slovenska evroposlanka Tanja Fajon (S&D), ki je poudarila, da se ne more strinjati z julijskim predlogom, v katerem je Evropska komisija izpustila preostale države, saj ta izključitev lahko povzroči še globlje delitve v regiji, obenem pa dodala, da je treba glede odprave vizumov razmisliti tudi o začetku pogajanj s Kosovom. Njeno mnenje deli večina poslancev EP-ja, Jelko Kacin (ALDE), je na primer opozoril, da le Bošnjaki v BiH-u ne morejo dobiti prostega gibanja po Evropi: »Nimajo rezervne države, oni so getoizirani. Oni edini ne morejo sanjati dvojnega državljanstva. To je poniževalno. Počutijo se, da jih je EU spregledal, izbrisal in kaznovan.«

Na politično diskriminacijo, ki je nevarna za mir v regiji, je opozorila tudi avstrijska poslanka Ulrike Lunacek (Zeleni/EFA) in pozvala k izdelavi skupnega svežnja za Bosno in Hercegovino ter Albanijo.

V okviru dnevnega reda septembrskega plenarnega zasedanja so poslanci že v ponedeljek potrdili tri nove komisarje (Algirdasa Sameto, Pawla Sameckega in Karla de Guchta), danes pa v okviru razprave o krizi pridelave mleka s 447 glasovi za, s 70 proti in 16 vzdržanimi glasovi podprli zakonodajni predlog za podaljšanje interventnega odkupa masla in posnetega mleka v prahu do 28. februarja 2010.