V kitajski prestolnici po štirih letih poteka prvi vrh v živo med Kitajsko in EU-jem, kjer predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen spremljata predsednik Evropskega sveta Charles Michel in visoki zunanjepolitični predstavnik Josep Borrell.

Ši je evropske goste nagovoril s pozivom k skupnemu reševanju svetovnih izzivov. "Skupaj se moramo odzivati na svetovne izzive in sodelovati pri spodbujanju stabilnosti in blaginje v svetu," je dejal.

Kot je zatrdil Ši, je Kitajska pripravljena Evropsko unijo sprejeti za glavno gospodarsko in trgovinsko partnerico ter prednostno partnerico pri sodelovanju na tehnološkem področju.

Von der Leyen se je Šiju zahvalila za topel sprejem, ob tem pa poudarila, da obstajajo jasna nesorazmerja in razlike, ki se jih je treba lotiti. "Veseli me, da smo se s predsednikom Šijem strinjali, da morajo biti naši trgovinski odnosi uravnoteženi," je na novinarski konferenci po srečanju s Šijem dejala Von der Leyen.

Po njenih besedah se interesi obeh strani včasih skladajo in pri tem poudarila sodelovanje na področjih umetne inteligence in podnebnih sprememb. "Ko pa se ne, moramo reševati in odgovorno ravnati s skrbmi, ki jih imamo," je povedala.

Michel je poudaril, da si EU prizadeva za stabilen in obojestransko koristen odnos s Kitajsko, hkrati pa napovedal, da bodo na vrhu opozorili tudi na evropske vrednote, vključno s človekovimi pravicami in demokracijo. Kot je opozoril pred srečanjem, se med Kitajsko in EU vsak dan izmenja za več kot dve milijardi evrov blaga, vendar trgovinski primanjkljaj EU znaša skoraj 400 milijard evrov.

"To je za številne Evropejce razlog za skrb," je dodala von der Leyen. Po njenem mnenju so med razlogi za primanjkljaj otežen dostop evropskih podjetij do kitajskega trga, prednostna obravnava kitajskih podjetij in presežne zmogljivosti v kitajski proizvodnji. Blago, ki ga ni mogoče prodati, konča na mednarodnem trgu in s tem v Evropi, kjer predstavlja konkurenco lokalnim podjetjem.

Predsednica Evropske komisije je sicer menila, da je Peking v luči nestrinjanj o trgovinskem primanjkljaju naredil korak proti Bruslju. "S Kitajsko imamo zapletene odnose, ki si zaslužijo odkrite in odprte razprave za poglobitev medsebojnega razumevanja, kar se je danes tudi zgodilo," je dejala. Od Kitajske želi videti konkretne rezultate, od česar bo po njenem odvisna prihodnost odnosov med Pekingom in Brusljem.

Vang pozval Evropo, naj izbere mir

V ospredju današnjega vrha so bili pogovori o dvostranskih trgovinskih odnosih. EU si pri tem prizadeva za enakopravnejše razmerje, pa tudi za enake konkurenčne pogoje za evropska podjetja na kitajskem trgu, kar se odraža v skoraj 400 milijard evrov vrednem trgovinskem primanjkljaju s Kitajsko.

Poleg trgovinskih odnosov so voditelji EU in Kitajske govorili še o konfliktih po svetu, predvsem v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu, o vprašanju Tajvana in situaciji v Južnokitajskem morju, ter o sodelovanju EU in Kitajske pri soočanju z globalnimi izzivi, kot so podnebne spremembe.

Michel je ob tem izrazil zaskrbljenost zaradi naraščanja napetosti v Južnokitajskem morju in izrazil upanje, da bi lahko Kitajska bolj pritisnila na Rusijo, naj konča vojno v Ukrajini. Predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva pa je po srečanju ocenil, da je Rusija suverena država, ki samostojno odloča o svojih interesih.

Obe strani sta poskušali zmanjšati pričakovanja pred vrhom, pri čemer je kitajski zunanji minister Vang Ji v ponedeljek opozoril diplomate iz držav članic EU-ja, ki so nastanjeni v Pekingu, na to, da bi morala Evropa izbrati "mir in stabilnost" namesto "nove hladne vojne".

Evropska unija želi, da bi Peking uporabil svoj vpliv na Rusijo za ustavitev vojne v Ukrajini, zato naj bi evropski sogovorniki Šija pozvali, naj kitajskim zasebnim podjetjem prepreči izvoz evropskega blaga z dvojno rabo v Rusijo za njena vojna prizadevanja.