Obenem pa se zmanjšuje tudi razlika med posameznimi državami EU, Slovenija sicer z 19,1-odstotnim dostopom še vedno ostaja pod povprečjem Unije in zaseda 14. mesto med 27 državami. Širokopasovni dostop je najbolj razširjen na Danskem, kjer ga lahko uporablja 37,4 odstotka, na Nizozemskem pa 35,8 odstotka ljudi. Ti dve državi sta na tem področju tudi vodilni na svetu.

Še dve državi, Švedska in Finska, presegata 30-odstotni prag, medtem ko še Velika Britanija, Luksemburg, Belgija, Nemčija in Francija prehitevajo ZDA, kjer ima dostop do širokopasovnega interenta četrtina prebivalstva.

Najmanj dostopna je širokopasovna povezava v Bolgariji, kjer jo uporablja nekaj manj kot desetina Bolgarov, a se je razmerje z Dansko v primerjavi z lanskim julijem zmanjšalo za 0,7 odstotka.

Evropska komisija namerava še naprej vlagati v razvoj tega področja, in sicer milijardo evrov. Tako bi radi čim prej dosegli dostop do širokopasovnega interneta za vse državljane, do leta 2025 pa dostop do visokohitrostnih povezav.

Sicer pa je bilo za primerjavo, letos kar 17 milijonov več linij kot lani, in sicer 107.

S. Z.