Predsednik slovenskega parlamenta Pavel Gantar namreč pravi, da za ratifikacijo sporazuma zadostuje navadna večina, ker se vse take ratifikacije sprejemajo na tak način, in zato ne vidi nobenega razloga, da bi potrebovali kakšno drugačno večino. Slovenija z ratifikacijo ne prenaša suverenosti na neko drugo državo ali mednarodno organizacijo, zato je s tega vidika jasno, da je po ustavi in zakonodaji zadostna običajna večina, je dodal.

Nasprotno pa predsednica poslanskega kluba hrvaške narodne stranke v hrvaškem saboru Vesna Pusić meni, da je za sprejem takih zadev nujno potrebna dvotretjinska večina, saj bi morale pri takih odločitvah sodelovati vse pomembnejše državne stranke.

Rešitev spora v interesu ZDA
Čestitke obema državama so prišle tudi iz druge stani Luže. ZDA so namreč pozdravile podpis arbitražnega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško ter premieroma čestitale za prizadevanja.

"Hrvaški premierki Jadranki Kosor in slovenskemu premieru Borutu Pahorju čestitamo za sporazum," je novinarjem v Washingtonu dejal tiskovni predstavnik State Departmenta Ian Kelly. Čestitke sta si prislužila zaradi svojih pogumnih in vizionarskih prizadevanj za rešitev dolgoletnega spora glede slovensko-hrvaške meje, je pojasnil.

Po Kellyjevih besedah imajo ZDA velik interes, pri vprašanju reševanja spora: ""Naš interes je dolgotrajna stabilnost v Jugovzhodni Evropi. Mi smo bili zainteresirani za dvostranske pogovore med državama. Najpomembneje je, da sta se državi uspeli dogovoriti o rešitvi, da nadaljujeta mirna pogajanja in arbitražo."

Napovedal je še, da bodo ZDA podprle rešitev vprašanja meje, v katero bosta privolili Hrvaška in Slovenija. Na vprašanje, ali držijo navedbe hrvaških medijev, da je bil arbitražni sporazum napisan v State Departmentu, pa je Kelly dejal, da ne ve za to.

Zavod 25. junij: Sporazum je škodljiv
Zakaj Združene države Amerike in Evropska unija podpirata sporazum, pa imajo v Zavodu 25. junij svoje prepričanje: "Podpora EU in ZDA temu sporazumu ne izhaja iz prepričanja, da bo po tej poti prišlo do pravične rešitve, pač pa je njuna podpora posledica njunih drugih interesov. Ti interesi so sicer legitimni in v velikem delu pozitivni. Nesprejemljivo pa je, da bližnjico za dosego svojih ciljev hočejo trasirati na slovenskem hrbtu, ne da bi predhodno vložili ustrezen trud za iskanje pravične rešitve," so zapisali.

Direktor zavoda Marjan Podobnik meni tudi, da je vsebina arbitražnega sporazuma dokazljivo škodljiva za Slovenijo, za slovenski pomorski status pa verjetno usodna, "saj bo ob novem začetku iskanja pravične mejne rešitve predstavljal močan argument sosednje države, da je slovenska vlada na tako rešitev že pristala. Te škode se ne da več popraviti."

Napovedal je, da bodo v zavodu, če bo parlament sporazum potrdil, dejavno sodelovali v prizadevanjih, da se uveljavitev zakona prepreči z referendumom, ki bo po njihovem mnenju najpomembnejši po plebiscitu za samostojno Slovenijo.

Nemški časopis poudaril težave premierjev doma
Podpis sporazuma je vzbudil zanimanje tudi tujih medijev. Njegovi vsebini so se namreč posvetili v nemškem časniku Frankfurter Allgemeine Zeitung in zapisali, da se oba premierja soočata z velikim odporom v nacionalnih parlamentih.

Na Hrvaškem je izid nejasen, glede na to, da bo potrebna dvotretjinska večina, opozicija pa je doslej sporazum zavračala. V Sloveniji bo sicer zadostovala že običajna večina, toda o sporazumu bo najprej presojalo še ustavno sodišče, opozicijske stranke pa zahtevajo tudi referendum, še pišejo.