Kosorjeva in Pahor sta dokument podpisala v prostorih predsednika švedske vlade Rosenbad v Stockholmu. Namen tega sporazuma je po navedbah švedskega predsedstva omogočiti rešitev spora glede meje med državama in nadaljnji napredek Hrvaške v pogajanjih z EU-jem.

Po podpisu sporazuma je švedski premier Fredrik Reinfeldt čestital obema premierjema in dejal, da je sporazum dokaz političnega poguma in da kaže na odločnost obeh, da rešita ta dolgotrajen spor. Predsedujoči Evropski uniji je povedal tudi, da sta premierja s podpisom arbitražnega sporazma odprla novo poglavje v odnosu med državama, ki bo prinesel koristi obema. Dodal je še, da sta lahko Pahor in Kosorjeva vzor in navdih za številne voditelje po vsem svetu, ter še enkrat obema čestital.

Pahor: Danes je fantastičen dan
Borut Pahor je po podpisu povedal, da je bilo za dosego sporazuma zelo pomembno zaupanje med obema premierjema in da sta od Trakoščana dalje prešla ovire, ki so bile po navadi previsoke za pogajanja med državama. Pahor je povedal, da gre za zaupanje in spoštovanje med njima, ki kažeta na odnose, kakršne si želita za Slovenijo in Hrvaško. "Najino medsebojno zaupanje, spoštovanje, razumevanje je na nek način tudi signal za odnose, ki jih želiva med obema narodoma in državama," je poudaril Pahor.

Pahor je prepričan tudi, da ko bosta Slovenija in Hrvaška z dnevnega reda uspeli dati vprašanje meje, bosta lahko rešili še ostala, lažja vprašanja, ki so ostala odprta med državama, in poglobili vsestransko - gospodarsko, politično in kulturno sodelovanje. "Danes je zgodovinski dan za Slovenijo, Hrvaško in Evropsko unijo, je pa tudi zgodovinski dan za mednarodno skupnost, saj se je zgodilo nekaj dobrega, nekaj, kar rešuje težave in jih ne ustvarja," je povedal Pahor in na koncu še dodal: "Danes je fantastičen dan!"

Vezava na nezaupnico morda, odstop ne
Pahor, ki je po podpisu odgovarjal tudi na vprašanja o težavah, ki sporazum čakajo doma, je dejal, da svoje politične kariere ni vezal na ureditev vprašanja meje s Hrvaško. Kaj bo storil ob morebitni zavrnitvi sporazuma, ni želel pojasniti, saj se bo o tem odločal po tem, kajti ne želi, da bi ljudje glasovali zanj ali proti njemu, sam pa si želi, da bi glasovali za ali proti arbitražnemu sporazumu.

O povezavi glasovanja o ratifikaciji sporazuma v parlamentu s svojo zaupnico je dejal: "Če bi prišlo do različnih pogledov znotraj koalicije glede ratifikacije, potem bom vezal glasovanje o ratifikaciji na svojo zaupnico, sicer pa ne."

Pahor upa, da bo večina Slovencev na referendumu glasoval za sporazum, če pa bi referendum padel, pa bodo morali tisti, ki bodo "zmagali", odgovoriti na vprašanja, ki nimajo odgovora.

Kosor: Gre za zmagovalno situacijo
Jadranka Kosor je povedala, da je zadovoljna, ker sta se Slovenija in Hrvaška po dolgotrajnih pogajanjih le uspeli dogovoriti. Povedala je, da je ponosna, da so podpisali sporazum, saj gre za dober dogovor za Hrvaško in Slovenijo kot tudi za Evropsko unijo, in da gre za "win-win-win" situacijo. Švedskemu premierju in Evropski uniji se je zahvalila za sodelovanje in podporo, dodala pa je, da od obeh parlamentov pričakuje, da bosta sporazum tudi ratificirala. Na koncu je dodala še sporočilo Hrvatom. "To je korak, ki smo ga naredili za dobro hrvaške prihodnosti in za dobro naših otrok, je pa tudi korak, ki je odprl nova vrata našim sosedom. Hrvaška bo nudila podporo vsem sosedam, ki se bodo želele priključiti Uniji,"je dejala Kosorjeva in dodala, da gre za izjemno vesel dan.

Sporazum za podlago vzel Rehnov predlog
Podpisani arbitražni sporazum je nastal iz predloga za reševanje spora, ki ga je šest mesecev oblikoval evropski komisar za širitev Olli Rehn. Ko so Rehnova prizadevanja poleti propadla in je predsedovanje Uniji prevzela Švedska, je povezava odgovornost za rešitev mejnega spora znova v celoti preložila na Ljubljano in Zagreb. Uradni Stockholm je vseskozi vztrajal, da gre za dvostransko vprašanje, da se Slovenija in Hrvaška dogovarjata sami in da ju povezava pri tem predvsem spodbuja, je za Radio Slovenija poročala dopisnica RTV SLO Meta Dragolič.

Prva prelomnica in dokaz, da se reševanje spora le premika, je bila po enoletni slovenski blokadi v začetku oktobra sklicana pristopna konferenca Hrvaške z Evropsko unijo. Na njej je slovenska južna soseda odprla in zaprla skupaj enajst pogajalskih poglavij. Pri treh poglavjih, pri katerih ima Slovenija še naprej pomisleke, naj ne bi šlo za prejudiciranje meje, po zatrjevanju slovenske strani pa se težave rešujejo. Hrvaška pristopna pogajanja naj bi se že kmalu tudi nadaljevala. Za 27. november je za zdaj sicer še v neuradnem internem koledarju švedskega predsedovanja Uniji namreč napovedana naslednja pristopna konferenca, še poroča Dragoličeva.

Sporazum v 14 dneh po parlamentarni "žig"
Premierja sta ob sporazumu podpisala tudi skupno deklaracijo, katere namen je - kot je zapisala vlada v poročilu o pogajanjih za sklenitev arbitražnega sporazuma, ki ga je v torek obravnaval odbor DZ-ja za zunanjo politiko - zagotoviti čimprejšnjo ratifikacijo sporazuma v obeh državah. V tej politični deklaraciji sta se predsednika vlad zavezala, da bosta vladi sporazum v dveh tednih po podpisu predložili parlamentoma v ratifikacijo. V njej tudi izražata prepričanje, da bosta parlamenta sporazum ratificirala do decembra.

Premierja sta sporazum podpisala v angleškem jeziku, ki bo za arbitražo edino relevantno besedilo sporazuma.