Poročilo kaže, da naj bi se dolg v evroobmočju v petih letih zvišal za več kot 20 odstotnih točk in naj bi prihodnje leto znašal 88,7 odstotka BDP-ja.
Ob tem Komisija pravi, da so vzdržne javne finance ključ za zagotovitev gospodarske rasti in ustvarjanje novih delovnih mest, je poročal TV Dnevnik.
Čeprav bo dolg v Sloveniji po napovedih še vedno precej pod 60 odstotki BDP-ja, kar kot zgornjo mejo določa pakt za stabilnost in rast, ta strmo raste. Leta 2007 je znašal 23,1 odstotka BDP-ja, prihodnje leto pa naj bi po napovedih komisije znašal 46 odstotkov BDP-ja. Slovenijo poročilo uvršča v skupino petih držav, kjer je največja vrzel med napovedmi nacionalnih oblasti in Evropske komisije glede javnofinančnega primanjkljaja, in sicer več od ene odstotne točke BDP-ja.

Komisija Sloveniji ponavlja priporočila za stabilizacijo javnih financ, med drugim poziva k pokojninski reformi. Slovenijo je med državami, kjer dolg raste precej hitro, a je skupaj z Litvo in Latvijo med tistimi, ki so začele z zelo nizkim odstotkom zadolženosti. Komisija napoveduje, da pri zmanjševanju javnega dolga v Evropi vsaj še dve leti ne bo posebnega napredka.

Rast javnega dolga je bila sicer najbolj izrazita na Portugalskem, v Grčiji in na Irskem, kjer je, na primer, presegla 30 odstotnih točk.
Nemčija obupuje nad Grčijo?
Iz ust več nemških politikov in uglednih ekonomistov so sicer v zadnjih dneh prišle izjave, da bi bilo treba v primeru Grčije razmišljati o vseh možnostih, tako o nadzorovani razglasitvi nezmožnosti odplačevanja obveznosti Grčije kot o možnosti njenega izstopa iz evrskega območja in vnovične uvedbe nacionalne valute.

To je razpihnilo špekulacije, da Nemčija obupuje nad Grčijo in ni več pripravljena finančno pomagati tej prezadolženi članici območja evra. Nemško finančno ministrstvo pa že preverja različne scenarije grškega bankrota. Ena možnost, sicer manj verjetna, je ta, da država ostane v območju evra, druga možnost pa je, da v Atenah uvedejo lastno valuto, podobno drahmi, ki so jo imeli pred uvedbo evra.

Uradno stališče nemške vlade je sicer še naprej, da želijo v Berlinu ohraniti Grčijo v evrskem območju in stabilizirati območje skupne valute kot celoto, pri čemer vztrajajo, da v Atenah v zameno za nove obroke pomoči izpeljejo vse obljubljene ukrepe.
Komisija ocenjuje, da naj bi napovedani ukrepi držav privedli do stabiliziranja dolga po Uniji do leta 2012. Izziv pa je zagotoviti, da bodo ti načrti tudi dejansko doseženi v praksi.