"Deliva si isto strast – Evropo. Oba želiva, da bi bila bolj trajnostna in uspešna," je na Twitterju po prvem srečanju z novim slovenskim premierjem Robertom Golobom zapisala predsednica komisije Ursula von der Leyen.

Sorodna novica Voditelji članic EU-ja dosegli dogovor o embargu na rusko nafto. Naftovod Družba izvzet.

Zato sta po njenih besedah govorila predvsem o dveh ključnih pobudah Evropske unije. To sta sklad za okrevanje po pandemiji covida-19 in načrt za odpravo odvisnosti od ruskih fosilnih goriv REPowerEU, ki ga je nedavno predstavila Evropska komisija.

Predsednica komisije je v zapisu na Twitterju dodala, da je Golobu čestitala za izvolitev na mesto slovenskega premierja.

Podpora kandidaturi Ukrajine

"Oba sva ugotavljala, da je zeleni preboj ravno zdaj prava rešitev in ne problem in da bomo morali pri tem delu skupaj še naprej ambiciozno nadaljevati," je Golob izjavil po srečanju, poroča Radio Slovenija.

Podprl je tudi podelitev statusa kandidatke Ukrajini. "Izrazil sem podporo Slovenije, da Ukrajina dobi status kandidatke. To smo na vladi včeraj tudi potrdili, in to sem zelo jasno povedal." Pričakuje, da bo komisija v petek podala pozitivno stališče glede podelitve statusa. Ob tem je dejal, da so trenutno Ukrajina, Gruzija in Moldavija tiste države, ki so neposredno ogrožene. "Vendar se stvari lahko hitro zasukajo in včasih je bolje delovati preventivno. V Sloveniji verjamemo, da je Zahodni Balkan območje, ki si zasluži odločno in ambiciozno politiko Evrope," je poudaril.

Dodal je sicer, da postopkov podelitve statusa kandidatke Ukrajini, Gruziji in Moldaviji Slovenija ne povezuje z Zahodnim Balkanom. Ne bi pa želeli, da se prezre to območje, je dodal premier, ki je na svoji prvi poti v tujino, odkar je pred nekaj tedni prevzel položaj.

Glede siceršnjega odziva Evrope na rusko agresijo v Ukrajini je poudaril, da mora biti ta enotna. To že drži glede tega, da je treba Ukrajino podpreti in da je ruska agresija nedopustna.
"Za to si moramo prizadevati. Vse drugo so za nas nianse," je Golob dejal o različnih stališčih do odziva na rusko agresijo, ki se pojavljajo v Evropi in Sloveniji.

Prvo izplačilo iz sklada za okrevanje

Slovenija bo po besedah Goloba za prvo izplačilo iz evropskega sklada za okrevanje po pandemiji zaprosila do konca tega meseca. Nacionalni načrt za okrevanje in odpornost pa bo v smeri večje digitalizacije in zelenih investicij spreminjala pozneje, je povedal.

Vlada je v sredo obravnavala tudi črpanje sredstev iz sklada za okrevanje EU po koronski krizi.
Napovedal je, da bo Slovenija zahtevek za prvo izplačilo podala do konca junija. Do takrat vlada po premierjevih besedah ne namerava spreminjati nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost, ki je podlaga za črpanje evropskih sredstev.

"Čas za to, da naredimo prilagoditve, da bo še več poudarka na digitalizaciji in zelenih investicijah, bo še septembra. Ni potrebe, da s hitimo s tem," je dejal.

Eden od načrtov vlade je, da pospeši investicije v obnovljive vire energije, predvsem sončne elektrarne, je pojasnil Golob. Vendar pa bo treba za to najprej okrepiti električno omrežje, za kar pa so lahko po njegovih besedah najboljši način povratna sredstva iz sklada za okrevanje.
"Ne govorimo o povratnih sredstvih za povečanje državnega dolga, ampak da pomagamo javnim poslovnim subjektom, da izpolnijo predpogoje, da bomo lahko sploh govorili o zelenih investicijah v Sloveniji," je pojasnil.

Dodal je, da sta s predsednico komisije govorila tudi o še neizkoriščenih povratnih sredstvih iz sklada oziroma mehanizma za okrevanje.

Slovenija je iz 672,5 milijarde evrov vrednega evropskega mehanizma za okrevanje in odpornost, ki je del širšega 750 milijard evrov vrednega sklada za okrevanje, za financiranje programov in projektov iz nacionalnega načrta predvidela 2,5 milijarde evrov sredstev, od tega je 1,8 milijarde nepovratnih sredstev, 705 milijonov evrov pa posojil.

Povratnih sredstev bi sicer lahko dobila za 3,2 milijarde evrov, a se je prejšnja vlada pod vodstvom Janeza Janše odločila za precej nižjo številko. Lahko pa Slovenija v prihodnje, natančneje do konca avgusta 2023, s spremembo načrta za okrevanje ta obseg posojil poveča. Ob tem so se sicer pojavila opozorila, da bo za takšne spremembe potrebna vnovična potrditev načrta na ravni Evropske komisije in Sveta EU.

Novi slovenski premier, ki je na prvi poti v tujino, se je medtem že sešel tudi z evropskim komisarjem iz Slovenije, pristojnim za krizno upravljanje, Janezom Lenarčičem.

Pogovori v Bruslju, kjer se bo Golob v petek srečal še s predsednikom Evropskega sveta Charlesom Michelom, so namenjeni predvsem pripravam na redni vrh Unije, ki bo 23. in 24. junija v Bruslju in bo prvi za novega slovenskega premierja.

Sorodna novica Golob podpisal predlog za novo sredinsko zavezništvo v Bruslju

Ukrajina osrednja tema vrha

Osrednja tema vrha EU-ja bo ruska agresija na Ukrajino in odziv Unije nanjo. Voditelji bodo čez en teden razpravljali tudi o podelitvi statusa kandidatke za članstvo v EU-ju Ukrajini, Gruziji in Moldaviji. Evropska komisija naj bi svoje mnenje o tem podala že ta petek.

Golob je v sredo dejal, da na prvi spoznavni obisk v Bruselj odhaja z velikimi pričakovanji, a brez izhodišč, pri katerih bi vztrajal. Poudaril je, da bodo stališče Slovenije do Ukrajine pred vrhom EU-ja oblikovali v torek na seji zunanjepolitičnega odbora DZ-ja.

Nova slovenska vlada medtem podpira evropsko perspektivo Ukrajine, a obenem opozarja, da je treba ohraniti perspektivo za članstvo držav Zahodnega Balkana.

Kot je za Radio Slovenija poročala bruseljska dopisnica Mojca Širok, Evropska unija ne odstopa od brezpogojne podpore ozemeljski celovitosti Ukrajine in nadaljnjega zagotavljanja vojaške, gospodarske in človekoljubne pomoči Kijevu, od Rusije pa zahteva ustavitev napadov in umik s celotnega območja države. Slovenski premier se je v torek po telefonu pogovarjal z ukrajinskim premierjem Denisom Šmigaljem. Kot so sporočili iz njegovega kabineta, je Golob potrdil trdno podporo Ukrajini, njeni suverenosti in prizadevanjem za mir, izrazil podporo vlade prizadevanjem Ukrajine za dosego statusa kandidatke za članstvo v EU-ju, ukrajinskemu kolegu pa je obljubil tudi pomoč Slovenije pri deminiranju,

V petek še srečanje s Charlesom Michelom in predstavniki Renew Europe

Po poročanju Radia Slovenija se bo slovenski premier ob robu obiska sestal tudi s predstavniki politične skupine Prenovimo Evropo (Renew Europe) v Evropskem parlamentu – bil je namreč med podpisniki predloga stranke francoskega predsednika Emmanuela Macrona za oblikovanje novega sredinskega zavezništva v evropski politiki.