Približevanje obrestnih mer je bilo odraz tržnega zaupanja v splošna gospodarska in fiskalna gibanja v Sloveniji ter verodostojnosti slovenske denarne politike in politike deviznega tečaja. Foto: EPA
Približevanje obrestnih mer je bilo odraz tržnega zaupanja v splošna gospodarska in fiskalna gibanja v Sloveniji ter verodostojnosti slovenske denarne politike in politike deviznega tečaja. Foto: EPA

V lanskem poročilu v poglavju, ki je namenjen Sloveniji, ECB piše, da je slovenski BDP še leta 1997 znašal 65 odstotkov povprečja območja evra, lani pa je dosegel 78 odstotkov, in dodaja, da je Slovenija v tem obdobju inflacijo zmanjšala z 8,3 na 2,5 odstotka.

ECB v poročilu opozarja Slovenijo, da so pokojninski izdatki v primerjavi z drugimi državami precej visoki. Leta 2005 so znašali 10,9 odstotka BDP-ja, do leta 2050 pa naj bi se precej povečali, pri čemer so dolgoročne proračunske posledice med največjimi v Evropski uniji.

Za prožnejši trg dela
Po vstopu Slovenije v območje evra ECB državi predlaga, naj začne z aktivnostmi za zagotavljanje bolj prožnega trga dela in izboljša prožnost proizvodnih trgov. V banki si želijo, da bi rast plač v Sloveniji zaostajala za produktivnostjo, opozarjajo pa še na hitro rast posojil in s tem povezano potrebo po učinkovitem finančnem nadzoru.

Dolgoročne obrestne mere so se v Sloveniji evrskim približale že leta 2004, približevanje kratkoročnih obrestnih mer pa je bilo v glavnem končano oktobra lani.