Pogajanja za vstop so se začela marca 1998 in zaključila decembra 2002 na Danskem. Pogodba o pristopu k Evropski uniji je bila podpisana 16. aprila 2003, v EU pa naj bi Slovenija dejansko vstopila 1. maja 2004, saj mora biti prej opravljen postopek ratifikacij v nacionalnih parlamentih. V marcu je Slovenija kot druga izmed kandidatk izvedla referendum o vstopu v Unijo, na katerem so se slovenski državljani z izrednimi 89 odstotki podpore izrekli za vstop države v evropsko družino.

Kronologija dogodkov

15. januar 1992 Vse države EU-ja priznajo Slovenijo.

1. september 1993 V veljavi sporazum o sodelovanju Slovenije in Unije.

10. junij 1996 Podpis evropskega sporazuma o pridružitvi in prošnja za polnopravno članstvo Slovenije v EU-ju.

1. januar 1997 V veljavi začasni sporazum o trgovini med Slovenijo in Unijo.

15. julij 1997 Državni zbor ratificira sporazum o pridružitvi dan po tem, ko je spremenil ustavo glede lastninske pravice tujcev na nepremičninah

13. december 1997 Slovenija se uvrsti med kandidatke za prvi krog širitve Unije.

31. marec 1998 Uradni začetek pogajanj med Slovenijo in EU.

1. februar 1999 V veljavi evropski sporazum o pridružitvi med Slovenijo in EU-jem.

13. december 2002 Zaključek pogajanj med Slovenijo in Unijo.

23. marec 2003 Referendum o vstopu Slovenije v EU je popoln uspeh.

16. april 2003 Podpis pogodbe o pristopu k Evropski uniji.

• Demokracijo, pravno državo, človekove pravice in zaščito manjšin
• delujoče tržno gospodarstvo in sposobnost konkurenčnosti na trgu Unije
• sposobnost prevzeti obveznosti članstva (privrženost ciljem politične, ekonomske in monetarne unije).

Perspektiva: med najbolj razvite

Slovenija po kulturnem izročilu spada v gospodarsko visoko učinkovito Evropsko unijo. Zaostajanje za njo bo lahko premostila le z razsežnim tehnološkim razvojem, s čimer bo imela priložnost za spopad z oklepom revščine, splošnega pomanjkanja delovnih mest in brezizhodnosti. Z vstopom v EU se bo iztrgala iz skupine nizko razvitih držav nekdanjega realsocializma, ugotavlja Lojze Solčan v knjigi Marka Kosa Slovenija in EU: gospodarstvo, znanost, družba. Načrt slovenskih gospodarstvenikov (omenimo npr. Jožka Čuka iz GZS-ja) in politikov je jasen: Slovenija ima možnost in cilj v desetletju uvrstiti se med deset najbolj razvitih članic Evropske unije!

Kot dodaja Kos, da bo vstop Slovenije za Unijo neopazen, toda vpliv vstopa na slovensko gospodarstvo bo velik. Prišla bo na neomejeno velik trg, na katerem bo lahko našla prostor za svoje izdelke. Slovenijo lahko skrbi to, da bo večja rast sprožila višje plače in nato višje obrestne mere, da se ustavi inflacija. Stagflacija je edina nevarna ovira, kajti Slovenija si lahko obeta močno notranje prestrojevanje namesto sedanje okostenelosti samo ob veliki dinamiki.

Pričakovan padec cen

S tem ko bo Slovenija vstopila v Evropsko unijo, bo po načelih enotnega trga svoje tržišče popolnoma odprla proizvajalcem iz EU-ja (in obratno: slovenski proizvajalci bodo imeli dostop do tržišč ostalih članic). To bo pomenilo večjo konkurenco, saj se bodo pojavili novi ponudniki blaga in storitev. Izkušnje iz dosedanjih širitev kažejo, da je bil takojšnji učinek vključitve v EU padec cen živilskih izdelkov.

Sprememb čez noč ne bo

Iz krogov gospodarstvenikov pa se slišijo zagotovila, da ob priključitvi Slovenije k Evropski uniji bistvenih sprememb za podjetništvo ne bo. Še posebej ne za tista podjetja, ki se že leta srečujejo z močno in neprizanesljivo konkurenco na tujih trgih ter s predpisi in standardi o izdelkih, ki na teh trgih veljajo. Ob tem pa so na mestu tudi opozorila, da se bosta stanje in položaj na trgu bistveno spremenila za tiste dejavnosti, ki so bile do sedaj zaščitene z zakonodajo ali s finančno pomočjo države, saj bo stvarnost nepripravljena in razvajena podjetja hitro povozila, lahko preberemo na spletnih straneh vlade Slovenija doma v Evropi.

Smernice vstopa

Na slednje že dalj časa opozarja tudi Služba vlade za evropske zadeve, ki je v svojih smernicah glede Unije zapisala:

· Vstop v EU prinaša spremembe v pogojih poslovanja tako podjetjem, ki že izvažajo na trge držav EU, kot tudi podjetjem, ki so pretežno usmerjena na domači trg. Podjetja bodo morala upoštevati vso zakonodajo EU, ki ureja pogoje poslovanja: prost pretok blaga in storitev, tehnične predpise, varstvo konkurence in državne pomoči, pravo družb, varstvo pri delu in varovanje okolja.

· Po vstopu v EU se bodo vsa podjetja, zlasti tista, ki proizvajajo izključno za slovenski trg, soočila s povečano konkurenco, zato se bodo morala prilagoditi novim tržnim razmeram. Podjetjem, ki že izvažajo na zahodnoevropske trge in so že sedaj soočena z ostro mednarodno konkurenco, bo vstop v EU precej olajšal poslovanje. Poleg blagovne menjave bo za slovenska podjetja povsem neovirana tudi storitvena menjava znotraj trga Unije.

· Podjetja, ki z vstopom v EU na trgu ne bodo konkurenčna, ne bodo več mogla računati na neposredne državne pomoči. Država jim bo nudila le posredne razvojne, okoljevarstvene in regionalne pomoči, saj z zagotavljanjem neposrednih pomoči ne sme dajati prednosti določenim podjetjem, kar bi izkrivilo konkurenco. Podjetjem v tekstilni, obutveni in železarski industriji bo v pomoč načrt prestrukturiranja teh panog, ki ga je sprejela slovenska vlada.

Bučar: Pomembnost nacionalne identitete

Dr. France Bučar, upokojeni univerzitetni profesor, predsednik prvega demokratično izvoljenega slovenskega parlamenta in vodja slovenskega Panevropskega gibanja, je zatrdil, da človek ne more živeti sam, pa tudi država ne. Nova Evropa ni le političen ali gospodarski pojem, je nov pogled na svet, zatrjuje in Slovenijo poziva, naj se prilagodi. "A nikakor, to bi bil zločin zločinov," opozarja dr. Bučar, "ne smemo izgubiti nacionalne identitete!"

Slovensko gospodarstvo že v EU-ju

Statistika kaže, da Slovenija z EU-jem opravi približno dve tretjini svoje trgovinske menjave, največ z Nemčijo, Italijo, Avstrijo, Francijo. Veliko Britanijo in Nizozemsko. Že od leta 1991 trgovinska menjava med Slovenijo in Evropsko unijo bliskovito narašča. Leta 1997 je začel veljati sporazum med Slovenijo in EU-jem, s katerim je Evropska unija odpravila vse carine in dajatve z enakovrednim učinkom za industrijske izdelke slovenskega porekla, v zameno za popolno slovensko odpravo carin za vse industrijske izdelke s poreklom EU-ja do 1. januarja 2001. Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo bodo odpravljene vse carine in uvozne kvote, saj bo Slovenija postala del skupnega evropskega trga. S tem bo kot druge članice EU-ja med drugim prevzela skupno carinsko tarifo in skupno trgovinsko politiko do tretjih držav.

Finančni okvir članstva

Koliko bo Slovenija v EU-ju finančno pridobila, bo odvisno od lastne sposobnosti za črpanje sredstev iz evropskega proračuna. To pomeni, da bo treba pripraviti ustrezne programe za načrtovanje, nadzorovanje in črpanje porabe teh sredstev. V skladu z dogovorom ob zaključku pogajanj bo Slovenija vsaj do konca leta 2006 iz Bruslja dobila več denarja kot pa bo v proračun skupnosti prispevala.

Pavšalna povračila Sloveniji za obdobje 2004-2006 znašajo 262 milijonov evrov. S tem se bo pozitivni neto proračunski položaj države izboljšal s 45 na približno 85 milijonov evrov, predvidenih v vsakem od omenjenih treh let. Slovenija lahko računa tudi na približno polovico sredstev, potrebnih za vzpostavitev južne, t. i. schengenske meje s Hrvaško. To bo namreč nova evropska zunanja meja, ki jo bo Slovenija morala primerno varovati. Po zagotovilih ministrstva za finance si je Slovenija z zaključkom pogajanj sicer zagotovila dobro osnovo za pogajanja o proračunskem obdobju 2007-2013.

Kdaj evro namesto tolarja?

Slovenija in ostalih devet pristopnic ne bodo imele izbire glede skupnega denarja EU-ja: evro bo treba uvesti. Kdaj se bo to zgodilo, pa je odvisno od sposobnosti vsake države posebej. Za uvedbo evra je namreč treba izpolnjevati stroge kriterije, zapisane v Maastrichtski pogodbi, pred tem pa mora država svojo valuto v preizkus trdnosti vezati na evro. V sistemu evropskih deviznih tečajev mora biti vsaj dve leti, pri čemer tečaj domače valute lahko niha le v ozkih okvirih. Tudi v najbolj idealnih pogojih Slovenija torej evra ne bo mogla uvesti pred letom 2006.

Pogoji za uvedbo evra so:

• članstvo v Evropski uniji
• inflacija ne sme presegati povprečja treh držav članic z najnižjo inflacijo za več kot 1,5 odstotne točke (konec leta 2002 je to pomenilo 3 odstotke)
• dolgoročne obrestne mere ne smejo presegati povprečja treh članic z najnižjimi inflacijami za več kot 2 odstotni točki (ta vrednost je konec leta 2002 znašala 6,93 odstotka)
• stabilen devizni tečaj, ki vsaj dve leti glede na evro niha le v dogovorjenih mejah
• proračunski primanjkljaj ne presega 3 odstotke BDP-ja
• javni dolg ne presega 60 odstotkov BDP-ja

Slovenija še ne izpolnjuje kriterijev glede inflacije, obrestnih mer in deviznega tečaja (podatki za november 2002).

Meje

Z dnem vstopa bo Slovenija na svoji južni meji delno uvedla schengenski pravni red. To pomeni, da bo upoštevala enotno vizumsko politiko EU-ja, evropske standarde nadzora in boj proti ilegalnim prebežnikom. Na mejah z državami članicami (na italijanski, avstrijski in madžarski) carinskih kontrol ne bo več, policisti pa bodo še naprej opravljali mejno kontrolo – nadzor potnih listin. Popolno odprtje meje z EU-jem naj bi sledilo leta 2006, ko naj bi Slovenija popolnoma uveljavila schengenski sporazum.

Slovenščina: uradni jezik EU-ja

Takoj z vstopom bo slovenščina postala eden od dvajsetih uradnih jezikov Evropske unije. S tem bo slovenščina popolnoma enakovredna ostalim, na primer angleščini, francoščini ali nemščini, saj bodo slovenski predstavniki v evropskih institucijah govorili slovensko, vsi pravni akti pa bodo v slovenščino prevedeni. Vsak prebivalec Slovenije se bo s prošnjo ali pritožbo kar v slovenščini obrnil na katerokoli institucijo (npr. na evropskega varuha človekovih pravic) – in tudi odgovor mu bo posredovan v slovenščini.

Nova delovna mesta

V okviru prostega pretoka oseb je Unija zaradi naraščajoče brezposelnosti v članicah in v strahu pred poplavo cenene delovne sile iz novih pristopnic v pogajanjih zahtevala prehodno obdobje za sprostitev pretoka delavcev. To prehodno obdobje bo trajalo dve leti od vstopa, torej do leta 2006, z možnostjo podaljšanja še za pet let.

Kljub temu se s širitvijo Evropske unije državljanom držav pristopnic, torej tudi številnim Slovenkam in Slovencem, odpirajo nove zaposlitvene možnosti v okviru institucij Evropske unije. Tako bodo institucije EU v letih 2004 in 2005 za potrebe širitve dodatno zaposlile okoli 4.700 ljudi. V njihovem imenu razpis in izbor kandidatov za nova delovna mesta opravlja novoustanovljeni Urad za izbiro osebja evropskih skupnosti (EPSO).

Priložnost za sposobne

Razpisi so navadno odprti za vse primerno usposobljene državljane, saj EPSO zagovarja načelo, da mora biti organizacijska struktura dejanski odsev družbe, ki ji služi. Tako so delovna mesta v evropskih institucijah dosegljiva vsem državljanom držav članic in pristopnic, ki izpolnjujejo pogoje razpisa, ne glede na njihov spol, narodnost, raso, versko in spolno usmerjenost.

Vsi kandidati morajo odlično obvladati vsaj enega izmed uradnih jezikov EU-ja (običajno je to njihov materni jezik), poleg tega pa je potrebno solidno znanje še katerega izmed ostalih uradnih jezikov Evropske unije. Glede na dejstvo, da delo v institucijah EU pretežno poteka v angleškem, francoskem ali nemškem jeziku, bodo morali vsi kandidati nadaljnjih natečajev za potrebe širitve opravljati predizbirne teste v enem izmed treh jezikov. Od kandidatov za delo lingvistov se poleg omenjenih pogojev zahteva še znanje tretjega jezika.

Slovenci v institucijah Unije

Sedem Slovencev ima zagotovljeno službo v evropskih institucijah. V Evropskem parlamentu Slovenijo že sedaj predstavljajo poslanci Roman Jakič (LDS), Ljubo Germič (LDS), Jelko Kacin (LDS), Janez Podobnik (SLS), Miha Brejc (SDS), Alojz Peterle (NSi) in Feri Horvat (ZLSD).

Sicer pa bodo Sloveniji pripadli štirje glasovi v Svetu EU-ja, zagotoviti bo morala svojega evropskega komisarja, enega sodnika in enega člana računskega sodišča. Imenovala bo tudi sedem predstavnikov civilne družbe za odbor za gospodarske in socialne zadeve in izvolila sedem predstavnikov lokalnih oblasti v odbor regij.

Evropsko državljanstvo

Z dnevom vstopa v EU bodo Slovenke in Slovenci pridobili evropsko državljanstvo. To nacionalnega ne zamenjuje, ampak dopolnjuje. Državljanom zagotavlja dodatne pravice in ugodnosti (npr. prosto gibanje znotraj EU-ja). Evropsko državljanstvo omogoča tudi pomoč osebi v tretji državi s strani veleposlaništva ali konzulata katerekoli članice EU-ja.

• European Commission. 1999. Agenda 2000 – Enlargement. Report: Slovenia's progress towards accession. Luxemburg: Office for official publications of the EU.
• Slovenija doma v Evropi. https://evropa.gov.si
• Gospodarsko vključevanje Slovenije v Evropsko unijo evropa.gov.si/vkljucevanje/gospodarska-povezanost
• Kek, Matjaž (ur.) 1999. Slovenija v Evropski uniji? Ljubljana: Urad vlade za informiranje
• Kos, Marko. 1998. Slovenija in EU: Gospodarstvo, znanost, družba. Ljubljana: FDV.
• Potočnik, Janez. 1995. Približevanje Evropi v: Rus, Veljko (ur.): Slovenija po letu 1995. Ljubljana: Teorija in praksa
• Svetličič, Marjan. 1996. Slovenija in Evropska unija. Ljubljana: Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj
• Spletna stran delegacije EU-ja v Sloveniji: www.evropska-unija.si