Tako so v sporočilu za javnosti zapisali na ministrstvu za zunanje zadeve (MZZ), kjer so pozdravili to, ''da sta državi uspeli sporazumno imenovati predsednika in dva člana arbitražnega sodišča ter s tem uspešno zaključili ta pomemben korak v arbitražnem postopku".
Slovenija in Hrvaška sta svoje strinjanje s predlaganimi kandidati že sporočili Evropski komisiji, s čimer je postopek imenovanja prvih treh arbitrov končan. Državi imata zdaj 15 dni časa, da tudi formalno imenujeta vsaka svojega arbitra, s čimer bo arbitražno sodišče tudi dokončno vzpostavljeno.
Predlagani strokovnjaki naj bi bili ''odlični'' mednarodnopravni strokovnjaki, ki imajo ''bogate izkušnje na področju razsojanja v meddržavnih sporih'', trdijo na MZZ-ju. Predlagana sestava arbitražnega sodišča pa naj bi bila dobra tudi zato, ker so njeni predstavniki ''geografsko zastopani'' - prihajajo iz Francije, Nemčije in Velike Britanije.
''Slovenija je s takšno sestavo arbitražnega sodišča zadovoljna, saj vključuje odlične in izkušene mednarodne pravnike, ki so na zadevnem področju največje svetovne avtoritete. Menimo, da so v svojem dosedanjem delu pokazali tudi dovolj občutka za politično občutljivost posameznih primerov. Tako pričakujemo, da bodo v takšni sestavi naši zahtevki in argumenti primerno naslovljeni in upoštevani ter da bo arbitražno sodišče odločilo pošteno in pravično,'' so še zapisali na MZZ-ju.
Pahor optimistično gleda na delo sodišča
Po besedah premierja Boruta Pahorja je dogovor o imenovanju predsednika in dveh članov arbitražnega sodišča velik uspeh vseh, ki so sodelovali pri mirni rešitvi vprašanja slovensko-hrvaške meje. Sam na delo arbitražnega sodišča gleda z optimizmom.
Kot je pojasnil premier, ki opravlja tekoče posle, imenovanje članov arbitražnega sodišča omogoča, da državi zdaj pripravita memorandum, vendar na današnjem srečanju slovenskega političnega vrha o tem niso govorili. Dogovorili so se le, da mora biti postopek po eni strani zelo transparenten, po drugi pa gre za pripravo zagovora, ki mora biti do določene mere zaupen, je dodal.
Pahor je še dejal, da so bili vsi štirje predlagani kandidati za slovensko vlado sprejemljivi, predsednike parlamentarnih strank pa so zgolj obvestili o njihovih imenih, saj je bilo imenovanje članov sodišča v skladu z arbitražnim sporazumom v pristojnosti vlade.
Pohvale in čestitke iz Bruslja
Evropska komisija je pozdravila "uspešen zagon arbitražnega procesa med Slovenijo in Hrvaško" in obe državi pohvalila za "zelo konstruktiven pristop v procesu, ki je utrl pot dogovoru" o treh arbitrih, tri izbrance pa za pripravljenost za prevzem naloge za ureditev tega spora med državama.
Dogovor Ljubljane in Zagreba o treh arbitrih je "zelo dobrodošel signal za pozitiven razvoj dobrih sosedskih odnosov med državama in tudi za regijo Zahodnega Balkana, saj kaže, da je tudi najtežja vprašanja mogoče rešiti z dialogom in sodelovanjem", je izpostavil evropski komisar za širitev in evropsko sosedsko politiko Štefan Füle, ki je ob tem čestital obema državama.
Namesto spora uspel dogovor
Hrvaški premier Zoran Milanović in zunanja ministrica Vesna Pusić sta dejala, da gre za pomemben dogovor. "Dejstvo je, da se nam je uspelo o tako občutljivem vprašanju s slovensko stranjo hitro dogovoriti in izbrati - po mnenju tako nas kot kolegov iz Slovenije - kakovostne sodnike, ki so sprejeli obveznost, da bodo sprejeli odločitve o tem, kje je meja med državama," je dejal Milanović.
"Dogovor o arbitrih je bil ključen in potencialno sporen. Kot vidimo, spora ni bilo, uspelo se nam je dogovoriti," je še dodal predsednik hrvaške vlade.
"Temeljno stališče ene in druge strani je bilo, da izberemo mednarodne strokovnjake, ki so vodilni na svojem področju, kar je privedlo do hitrega dogovora, potem ko smo dobili seznam arbitrov," pa je pojasnila Pusićeva.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje