Tretji zahtevek za plačilo je zajemal pomembne korake pri izvajanju štirih reform in štirih naložb. "Med drugim je vlada v javno posvetovanje poslala predlog pokojninske zakonodaje, uveljavljen je bil zakon o infrastrukturi za alternativna goriva in spodbujanju prehoda na alternativna goriva v prometu, izbrani so bili projekti za izgradnjo energetsko učinkovitih stavb izobraževalnih ustanov in oddana naročila za gradnjo novih ustanov za institucionalno varstvo," so navedli na finančnem ministrstvu.

Finančni minister Klemen Boštjančič je povedal, da je treba reforme in naložbe zaključiti najkasneje do konca avgusta 2026: "S ciljem maksimalne realizacije razpoložljivih evropskih sredstev mehanizma za okrevanje in odpornost smo trenutno med drugim tudi v procesu pregleda vseh še neizvedenih ukrepov. Če bomo skupaj z Evropsko komisijo ocenili, da so za optimizacijo uspešnega izvajanja načrta potrebne dodatne prilagoditve ukrepov, jih bo vlada tudi uradno predlagala."

Direktor urada za okrevanje in odpornost Josip Mihalic pa je pojasnil, da je država končnim prejemnikom od začetka izvajanja načrta že izplačala dobrih 570 milijonov evrov. Glavnina letošnjih izplačil pa je bila namenjena projektom na področju gospodarstva, turizma in športa ter železniške infrastrukture

Skupaj s tokratnim plačilom je Slovenija za izvedbo načrta doslej prejela 1,1 milijarde evrov iz mehanizma za okrevanje in odpornost – finančno najobsežnejšega dela evropskega svežnja za okrevanje NextGenerationEU. Gre za 673 milijonov evrov nepovratnih sredstev in 426 milijonov evrov posojil. To je 41 odstotkov vseh sredstev za okrevanje in odpornost, ki so državi na voljo do konca leta 2026.