Slovenija je tretji zahtevek za izplačilo sredstev iz mehanizma za okrevanje po koronski krizi v Bruselj poslala 28. junija. Skupna vrednost zahtevka je 280 milijonov evrov bruto oz. 257,7 milijona evrov neto, če se upošteva septembra 2021 prejeto predplačilo.

Evropska komisija je ocenila, da je Slovenija zadovoljivo izpolnila vseh osem mejnikov tretjega zahtevka. Za izpolnitev mejnikov je med drugim vlada v javno posvetovanje poslala predlog pokojninske zakonodaje, uveljavljen je bil zakon o infrastrukturi za alternativna goriva in spodbujanju prehoda na alternativna goriva v prometu, izbrani so bili projekti za gradnjo energetsko učinkovitih stavb izobraževalnih ustanov in oddana naročila za gradnjo novih ustanov za institucionalno varstvo.

Evropska komisija bo predhodno oceno poslala ekonomsko-finančnemu odboru, ki bo podal svoje mnenje. Potem bo komisija podala končno oceno in izdala sklep, s katerim bo tudi uradno odobrila izplačilo četrtega obroka nepovratnih sredstev v vrednosti 141,6 milijona evrov in drugega obroka posojil v vrednosti 116,1 milijona evrov mehanizma za okrevanje in odpornost, ki je največji del finančnega svežnja NextGenerationEU za okrevanje po pandemiji covida-19.

Po prejemu sredstev tretjega zahtevka za plačilo bo Slovenija dobila 41-odstotni priliv razpoložljivih sredstev oziroma 1,1 milijarde evrov, od tega 673 milijonov nepovratnih sredstev in 426 milijonov evrov posojil. Uradno bo izpolnjenih 64 mejnikov in ciljev oziroma 31 odstotkov od skupno 205 mejnikov in ciljev.

Slovenija je končnim prejemnikom za izvedene projektne dejavnosti že izplačala več kot 535 milijonov evrov. Izvedene so bile številne dejavnosti za digitalni in zeleni prehod. Dokončanih, v izvajanju oziroma tik pred izvajanjem je več kot 1000 projektov, so navedli na uradu za okrevanje in odpornost.

Po navedbah finančnega ministra Klemna Boštjančiča novica o predhodni pozitivni oceni za zahtevek prihaja v pravem trenutku. "Letos poleti smo prešli v zadnji dve leti izvajanja načrta. Izpeljani so številni reformni ukrepi. Narejen je pomemben napredek tudi na ključnih večjih reformah. Evropska komisija je ob obravnavi tretjega zahtevka med drugim pozitivno ocenila tudi prvi mejnik na pokojninski reformi – predložitev vsebinsko ustreznega predloga pokojninske reforme v javno posvetovanje. Smo na pravi poti," je poudaril Boštjančič in dodal, da sta bili zlasti zadnji dve leti izvajanja načrta izredno intenzivni. Priliv sredstev za izvedbo načrtovanih naložb bo zato po Boštjančičevih besedah zagotovo dobrodošla spodbuda za nadaljnje delo.

"Zavedati se moramo, da je za vsakim mejnikom in ciljem ogromno dela, posvetovanj in usklajevanj z deležniki, tako na nacionalni kot na evropski ravni. Prizadevanja uslužbencev na ministrstvih in na uradu za okrevanje in odpornost, da bi načrtovane reforme in naložbe izvedli pravočasno, so izjemna. Naš skupni cilj ostaja enak – maksimalno koriščenje razpoložljivih sredstev," je še dejal Boštjančič.