"Čeprav ni dvoma, da so poplave povzročile veliko škodo, informacije, ki so jih posredovali slovenski organi, ne podpirajo ocene neposredne škode v vrednosti skoraj 10 milijard evrov v zadostni meri," piše v dopisu, ki so ga z generalnega direktorata za regionalno in mestno politiko pri Evropski komisiji spomladi poslali slovenskemu ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj.

V dopisu, ki ga je časopis Dnevnik pridobil z zahtevo po dostopu do informacij javnega značaja, Evropska komisija opozarja na številne pomanjkljivosti v dokumentih, ki jih je Slovenija posredovala, da bi dokazala obseg škode po lanskih avgustovskih poplavah in tako upravičila prejem pomoči iz solidarnostnega sklada EU-ja. Komisija opozarja, da bi morali biti posredovani dokumenti natančnejši in podrobni, slovenske organe pa opozarja na napake, kot je uporaba nezanesljive metodologije, piše Dnevnik.

Po teh navedbah je Slovenija v prošnjo za pomoč vključila tudi nekatere škode, ki ne spadajo v področje solidarnostnega sklada. Časopis pri tem med drugim omenja "gospodarske izgube, ki izhajajo iz sekundarnih/terciarnih učinkov (kot so izguba dohodka, prekinitev poslovanja, finančna izguba itd.)", ter škodo na področju "okolja in stabilnosti tal".

Ministrstvo: Komisija običajno pozove za dodatna tehnična pojasnila

Na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj, kjer so pripravili prošnjo, so na vprašanja Dnevnika odgovorili, da Evropska komisija v postopku obravnave vloge običajno pozove državo članico za dodatna tehnična pojasnila vloge. "Slovenija je prejela prošnjo za tehnična pojasnila v povezavi s kategorijami ocene skupne neposredne škode in kategorijami upravičenih stroškov," so dodali in poudarili kratek rok – 12 tednov od datuma nastanka naravne nesreče – ki so ga imeli na voljo za pripravo vloge.

Slovenija lahko sicer, ne glede na oceno neposredne škode, iz solidarnostnega sklada EU-ja pridobi največ 400 milijonov evrov nepovratnih sredstev. Predplačilo 100 milijonov evrov je prejela decembra lani, preostalih 300 milijonov evrov lahko po navedbah evropske komisarke za kohezijo Elise Ferreira iz letošnjega aprila pričakuje v drugi polovici letošnjega leta.

Đurov: Dokončni znesek do jeseni

Državni sekretar na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj Srečko Đurov je na novinarski konferenci podal nekaj dodatnih pojasnil. Ministrstvo je v sodelovanju z drugimi resorji po poplavah pripravilo vlogo in jo oddalo 22. oktobra 2023, znotraj vnaprej določenega roka. Evropska komisija je po prejemu ocenila, da je vloga ustrezna in da je Republika Slovenija upravičena do pomoči. Tako smo prejeli 100 milijonov evrov predplačila, ki je že bilo nakazano upravičencem in naslova poplavne škode. Evropska komisija je potem izvedla nadaljnjo preveritev vloge in zaprosila za dodatna pojasnila, je nadaljeval Đurov. Slovenija je ta pojasnila podala, komisija je končala pregled vloge in predlagala Svetu Evropske unije ter Evropskemu parlamentu, da se Sloveniji izplača 428 milijonov evrov pomoči. To je več od zneska, ki je bil obljubljen ob obisku predsednice Evropske komisije v Sloveniji, je poudaril državni sekretar. Znesek pa bo dokončno določen do jeseni, saj bo o tem predvidoma odločal nov sklic Evropskega parlamenta, je še pojasnil državni sekretar Đurov.

Zatrdil je, da vloga nikakor ni zadržana, prav tako, da niso zadržana sredstva. Z navedbo, da vloga ni bila ustrezna, se ne strinja, to argumentira z dejstvom, da je Evropska komisija odobrila celo več denarja od pričakovanj. Prav tako je čisto običajno, da Evropska komisija zahteva dodatna pojasnila. Na novinarsko vprašanje, naj predstavi in javno pojasni slovenske odgovore na očitke Evropske komisije, je napovedal, da lahko odgovore medijem pošljejo pisno skupaj z vso dokumentacijo.

Generalna direktorica direktorata za regionalni razvoj Aša Rogelj je povedala, da je uporabljena metodologija mednarodno priznana, razvila jo je Svetovna banka skupaj z Evropsko komisijo in Združenimi narodi, pri takšnih primerih pa jo uporabljajo tudi druge države.

Finančni minister: Uradniki v Bruslju so zelo zahtevni

Na poročanje Dnevnika se je ob robu pogajanj s sindikati javnega sektorja odzval tudi finančni minister Klemen Boštjančič in poudaril, da so pojasnila ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj pomirjujoča. Zahteve Evropske komisije po dodatnih pojasnilih ga sicer ne čudijo.

"Tudi mi smo relativno dovolj vpleteni v zadnjih tednih in mesecih v pogovore z uradniki v Bruslju glede implementacije reform, ukrepov, mejnikov iz načrta za okrevanje in odpornost, tako da precej dobro vemo, da so uradniki v Bruslju glede posameznih zahtev in pojasnil zelo zahtevni," je pojasnil in dodal, da zaradi popolne transparentnosti takšne postopke pozdravlja.