Kot napovedujejo v Bruslju, bodo šibko razpoloženje v gospodarstvu in slabši izvozni rezultati v prvem četrtletju letošnjega leta omejili gospodarsko rast v Sloveniji. Ob nadaljevanju obsežnih naložb, med drugim v okviru načrta za okrevanje in odpornost, ter obnovitvi povpraševanja na izvoznih trgih se bo nato rast do konca leta 2025 okrepila.

Bruselj tako Sloveniji za letos napoveduje 1,9-odstotno gospodarsko rast, kar je 0,1 odstotne točke manj, kot je napovedal v novembrski napovedi. Za prihodnje leto ji napoveduje 2,7-odstotno rast, kar je enako, kot je napovedal jeseni. Napovedi za obe leti sta precej nad povprečjem območja z evrom in EU-ja. Evrskemu območju Bruselj za letos napoveduje 0,8-odstotno rast BDP-ja, za leto 2025 pa 1,5-odstotno. Za EU pa za leto 2024 napoveduje 0,9-odstotno rast BDP-ja, za prihodnje leto pa 1,7-odstotno.

Napoved inflacije, ki je lani v povprečju znašala 7,2 odstotka, je Evropska komisija za Slovenijo precej znižala. Potem ko je novembra lani za letos napovedala 3,9-odstotno inflacijo, ji zdaj napoveduje 2,9-odstotno, kar bo posledica umirjanja cen energentov in razmeroma šibkega povpraševanja. V letu 2025 naj bi inflacija v Sloveniji znašala 2,0 odstotka, potem ko je Bruselj še novembra napovedal 2,4-odstotno rast cen.

Ponovna oživitev evropskega gospodarstva v nadaljevanju leta

Potem ko se je evropsko gospodarstvo v lanskem letu po besedah evropskega komisarja za gospodarstvo Paola Gentilonija glede na zadnje podatke komajda okrepilo, bo rast omejena tudi še v prvem četrtletju letošnjega leta. Obenem pogoji za ponovno oživitev gospodarstva v nadaljevanju leta in prihodnjem letu ostajajo, je povedal.

Bruselj napoveduje, da se bo letos BDP EU-ja okrepil za 0,9 odstotka, potem ko je novembra napovedal 1,3-odstotno rast. Leta 2025 pa se bo gospodarstvo EU-ja okrepilo za 1,7 odstotka, kar je enako kot v jesenski napovedi, je dejal komisar.

BDP evrskega območja pa se bo po napovedih Bruslja letos povečal za 0,8 odstotka, medtem ko je še novembra napovedal 1,2-odstotno rast. Za prihodnje leto napovedujejo 1,5-odstotno rast BDP.

Gentiloni je povedal še, da se inflacija v evrskem območju znižuje hitreje od pričakovanj, kar je pripisal predvsem cenejšim energentom, pa tudi manjši gospodarski aktivnosti in strogi monetarni politiki.

Hitrejše umirjanje inflacije, kot so pričakovali jeseni

Komisija ob tem napoveduje hitrejše umirjanje inflacije, kot so pričakovali jeseni. V EU-ju naj bi letos znašala 3,0 odstotka, kar je 0,5 odstotne točke manj, kot so napovedali novembra. Za prihodnje leto pa napovedujejo 2,5-odstotno inflacijo.

V evrskem območju pa bo letos znašala 2,7 odstotka, napovedujejo v Bruslju. Novembra so napovedali 3,2-odstotno inflacijo. Za prihodnje leto so jo ohranili pri 2,2 odstotka.

Negotovost ostaja "izjemno visoka"

Gentiloni je ob predstavitvi te vmesne gospodarske napovedi poudaril še, da negotovost zaradi nadaljevanja geopolitičnih napetosti in tveganja za širjenje bližnjevzhodne krize ostaja "izjemno visoka".

"Ruska agresija na Ukrajino po dveh letih ostaja glavni vir negotovosti, tveganje za nadaljnje širjenje konflikta na Bližnjem vzhodu pa prinaša še dodatno negotovost," je poudaril. Z bližnjevzhodnim konfliktom povezani napadi jemenskih hutijevcev na tovorne ladje v Rdečem morju, zaradi katerih so transportna podjetja preusmerila svoje ladje, so po komisarjevih navedbah povečali stroške transporta med Azijo in EU za okoli 400 odstotkov. A ima to zaenkrat le omejen vpliv na dvig inflacije, kar so že upoštevali v napovedi, je pojasnil.

Negotovost pa predstavljajo tudi številne volitve po svetu v letošnjem letu, ki bodo med drugim potekale v EU in ZDA. Glede morebitne izvolitve republikanca Donalda Trumpa za ameriškega predsednika na novembrskih volitvah je Gentiloni poudaril, da v napovedi ne morejo ovrednotiti izida volitev v določeni državi, se pa zavedajo pomena volitev v ZDA.