Potem ko je Bruselj Sloveniji maja letos napovedal 1,2-odstotno gospodarsko rast, ji zdaj napoveduje 1,3-odstotno rast. Za prihodnje leto ji napoveduje dvoodstotno rast bruto domačega proizvoda (BDP), potem ko ji je maja v spomladanski napovedi 2,2-odstotno. V letu 2025 se bo po napovedih Bruslja slovensko gospodarstvo še okrepilo, gospodarska rast naj bi znašala 2,7 odstotka.

Sorodna novica "Po precejšnji okrepitvi po pandemiji je gospodarstvo EU-ja izgubilo zagon"

Napovedi za vsa tri leta so precej nad povprečjem območja z evrom in EU-ja. Za evrsko območje Bruselj za letos napoveduje 0,6-odstotno rast BDP-ja, za 2024 1,2-odstotno, za 2025 pa 1,6-odstotno. Za EU pa za leto 2023 napoveduje 0,6-odstotno rast BDP-ja, za 2024 1,3-odstotno, za 2025 pa 1,7-odstotno.

Vpliv avgustovskih poplav na slovensko gospodarstvo

Bruselj je v napovedi ocenil tudi vpliv avgustovskih poplav na slovensko gospodarstvo, ki so povzročile za okoli pet odstotkov BDP-ja neposredne škode.

Poplave so po mnenju komisije eden od dejavnikov, ki so vodili k rahlemu krčenju gospodarstva v tretjem četrtletju. Neposreden vpliv poplav na proizvodnjo in zagotavljanje storitev bo sicer omejen. Na drugi strani pa bodo popravila in obnovitvena dela spodbujala domače povpraševanje in s tem porabo v prihodnjih četrtletjih.

K pospešitvi rasti slovenskega gospodarstva v prihodnjih dveh letih bo med drugim prispevala ponovna rast zasebne potrošnje po premoru v letošnjem letu. Okrepil se bo tudi izvoz, pri čemer pa se bo sorazmerno povečeval tudi uvoz, tako da bo prispevek salda menjave s tujino h gospodarski rasti ostal majhen.

Naložbe se bodo še naprej hitro povečevale, k čemur bo prispevalo predvsem gradbeništvo, v letu 2025 pa tudi naložbe v stroje in opremo, namenjene povečanju produktivnosti.

V Bruslju ob tem ugotavljajo, da so poplave upočasnile konsolidacijo slovenskih javnih financ. Letos bo tako javnofinančni primanjkljaj znašal 3,7 odstotka BDP-ja, kar pripisujejo enkratnim izdatkom za obnovo po poplavah, šibki gospodarski rasti in ukrepom za omilitev posledic visokih cen energentov.

Primanjkljaj se bo v prihodnjih dveh letih znižal na 3,3 odstotka oziroma na 2,9 odstotka BDP-ja.

Še naprej se bo po pričakovanjih zniževal tudi javni dolg. Potem ko je lani znašal 72,3 odstotka BDP-ja, naj bi se letos znižal na 69,3 odstotka, v prihodnjih dveh letih pa na 68,4 oziroma 67,9 odstotka BDP-ja.

Za 0,5 odstotka višja napoved inflacije

Napoved inflacije je Evropska komisija za Slovenijo nekoliko zvišala. Za letos ji je namreč maja napovedala sedemodstotno inflacijo, zdaj pa ji napoveduje 7,5-odstotno. Za prihodnje leto je komisija napoved inflacije zvišala s 3,8 na 3,9 odstotka. V letu 2025 naj bi inflacija v Sloveniji znašala 2,4 odstotka.

Septembra v poletni gospodarski napovedi je komisija objavila zgolj podatke za EU, evrsko območje in nekatere članice, med njimi ni bilo Slovenije.