"Slovenija je sprejela ukrepe za okrepitev alternativnih dobav zemeljskega plina, vendar se v resnici še naprej zanaša na ruski plin, uvožen čez Avstrijo," ob drugi obletnici sprejetja načrta EU-ja za zmanjšanje odvisnosti od ruskih fosilnih goriv REPowerEU ugotavlja Evropska komisija.

Družba Geoplin je sicer sklenila pogodbo o dobavi plina iz Alžirije, vendar pa to zadostuje le za okoli tretjino slovenskih letnih potreb po plinu. Pogodba predvideva dobavo tri leta, od 1. januarja 2023 do 31. decembra 2025, in sicer 300 milijonov kubičnih metrov letno.

Glede slovenskega dostopa do dodatnega plina s terminala za utekočinjeni zemeljski plin (LNG) na otoku Krk, ki ga namerava Hrvaška razširiti, pa so na Evropski komisiji poudarili, da rezervacija dodatnih količin ne bo možna pred obdobjem od 2025 do 2026.

EU je sicer od sprejetja načrta REPowerEU pred dvema letoma uspešno zmanjšal dobave plina iz Rusije. Delež plina iz Rusije je leta 2021 znašal 45 odstotkov vsega uvoženega plina, lani pa zgolj še 15 odstotkov. EU ga je nadomestil s plinom iz drugih tretjih držav, predvsem ZDA in Norveške.

Eden od ukrepov v okviru načrta za zmanjšanje odvisnosti od ruskih fosilnih goriv je tudi zmanjšanje porabe plina, pri čemer so se države članice dogovorile o prostovoljnem zmanjšanju za 15 odstotkov na ravni EU-ja. Od avgusta 2022 do januarja letos je EU porabo plina zmanjšal za 18 odstotkov, najbolj uspešni sta bili Danska in Finska, ki sta porabo zmanjšali za 40 oziroma 39 odstotkov.

Slovenija je porabo plina zmanjšala le za 10 odstotkov. Manj uspešni sta bili le Poljska z osemodstotnim in Irska s štiriodstotnim zmanjšanjem. Malta pa je edina povečala porabo plina, in sicer za 10 odstotkov, kažejo podatki Evropske komisije.

Zmanjševanje odvisnosti od ruskega plina

Članice EU-ja so se poleg tega v okviru prizadevanj za zmanjšanje odvisnosti od ruskih fosilnih goriv in znižanja cen plina odločile tudi za skupno naročanje tega energenta. Lani je 113 evropskih podjetij v okviru štirih razpisov podalo povpraševanje za 54 milijard kubičnih metrov plina, dobavitelji pa so ponudili 61 milijard. Na koncu so se dogovorili o nakupu več kot 42 milijard kubičnih metrov plina.

Slovenski veletrgovci so v lanskem letu podali povpraševanje za 0,25 milijarde kubičnih metrov, kar predstavlja 29,5 odstotka letne porabe v državi. Koliko so ga na koncu kupili, Evropska komisija ne navaja.

Bruselj je načrt REPowerEU predstavil sredi maja 2022, približno tri mesece po začetku ruske invazije v Ukrajini. Moskva je namreč svoje energente uporabljala tudi kot "ekonomsko orožje" proti Evropi, so v izjavi spomnili predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, izvršni podpredsednik komisije Maroš Šefčovič in evropska komisarka za energetiko Kadri Simson.

"Prekinili smo energetsko odvisnost od Rusije. Putinovi plinovodi niso več orodje za izsiljevanje Evrope," so poudarili. Dodali so, da bo EU nadaljeval prizadevanja za popolno ustavitev uvoza ruskih fosilnih goriv ter zagotavljanje varne, čiste in dostopne energije za evropske državljane.