Zunanji ministri Slovenije, Nemčije, Belgije, Luksemburga, Nizozemske, Romunije in Španije menijo, da bo sposobnost Unije, da ukrepa hitro in odločno, ključna za njeno vlogo zunanjepolitičnega akterja, ki si prizadeva za ohranjanje interesov svojih državljanov v vse bolj negotovem svetu.

"Ne zagovarjamo spremembe pogodb ali dolgotrajne akademske razprave," so zapisali. Predlagajo pragmatičen pristop, v okviru katerega bi se osredotočili zgolj na vprašanja skupne zunanje in varnostne politike EU-ja ter izkoristili že obstoječe določbe Pogodbe o Evropski uniji.

Kot prvo predlagajo večjo uporabo t. i. konstruktivnega vzdržanja, ki omogoča, da se članica vzdrži glasovanja, namesto da bi glasovala proti. S tem preostalim članicam omogoči, da kljub njenemu nestrinjanju sprejmejo določeno odločitev.

Poleg tega pogodba že omogoča uporabo kvalificirane večine na določenih področjih zunanje politike. Kot so pojasnili ministri, to med drugim velja, če so vzpostavitev civilne misije EU-ja potrdili s soglasjem. O operativnih vidikih misije lahko nato odločajo s kvalificirano večino.

Način odločanja pa bi lahko prilagodili tudi v primerih, ko ni potrebno glasovanje, denimo ko visoki zunanjepolitični predstavnik EU-ja objavi izjavo v imenu celotne Evropske unije.

Pogodba o EU-ju pa vsebuje še t. i. premostitvene klavzule, ki omogočajo, da članice s soglasjem spremenijo način odločanja v kvalificirano večino na določenih področjih. Vodje diplomacij predlagajo, da se preuči ta možnost tudi na natančno opredeljenih področjih v okviru skupne zunanje in varnostne politike.

Izrazili so tudi razumevanje za skrbi nekaterih držav članic glede uporabe kvalificirane večine. Pogodba že zdaj predvideva t. i. zasilno zavoro, ki članici omogoča, da zaustavi sprejemanje določene odločitve in zahteva predložitev Evropskemu svetu. Poleg tega bi podpisani zunanji ministri pripravili varnostni mehanizem, ki bi zaščitil nacionalne interese v primeru prehoda na večinsko odločanje.

Članice, katerih ministri so pripravili mnenjski prispevek, sodelujejo v skupini t. i. prijateljic kvalificirane večine, ki so jo oblikovale na začetku maja na pobudo Nemčije. V njej sodeluje 12 članic, od tega tri kot opazovalke. Med državami, ki se niso pridružile objavljenemu prispevku, sta med drugim Francija in Italija.

Janša: Večinskega odločanja ne dopušča ustava

Vodja SDS-a Janez Janša je v odzivu na prispevek poudaril, da je za Slovenijo, ki predstavlja manj kot 0,5 odstotka prebivalstva EU-ja, večinsko odločanje o temeljnih vprašanjih v Evropski uniji "strel v koleno". Poudaril je, da tega brez sprememb ne dopušča niti slovenska ustava, ker gre za vprašanje suverenosti države. "Stališče aktualne vlade meji na veleizdajo," je poudaril v zapisu na Twitterju.

MZZ: Slovenija se ni k ničemur zavezala

Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve pa je pozneje na Twitterju pojasnilo, da pridružitev Slovenije tej skupini ne pomeni, da se je čemur koli zavezala, ampak želi aktivno sodelovati pri razmisleku. "S sodelovanjem v razpravi želimo zagotoviti, da male države ne bodo preglasovane," so poudarili.

Da Slovenija v skupini prijateljic kvalificirane večine sodeluje bolj zato, da bi vedela, kaj se dogaja, je pred nekaj tedni po prvem sestanku skupine dejal tudi državni sekretar na MZEZ-ju Samuel Žbogar. Povedal je, da bo o prehodu na odločanje s kvalificirano večino konec junija razpravljal državni zbor.

Kvalificirana večina je način odločanja v Svetu Evropske unije, pri katerem mora za potrditev določene odločitve zanjo glasovati najmanj 15 od 27 članic EU-ja, ki morajo skupaj predstavljati najmanj 65 odstotkov prebivalstva Unije.