Foto:
Foto:

Kot razkriva na Evropski komisiji v Bruslju ta teden objavljeno poročilo o socialnih razmerah v EU-ju, Slovenija za socialno varstvo namenja 26,6 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), kar je le nekaj manj od povprečja v EU-ju, ki znaša 27,3 odstotka BDP-ja, po razpoložljivih podatkih sodeč, pa več od drugih pristopnic.

Tudi pri stopnji zaposlenosti je primerljivost velika: v EU ta znaša 64 odstotkov, v Sloveniji pa 63,8 odstotka, kar je znova več kot v večini pristopnic. Med uspešnejšimi državami je tudi pri brezposelnosti, kjer dela nima 6 odstotkov populacije, medtem ko ta odstotek v EU-ju znaša 7,4, med pristopnicami pa imata nižjega le Češka in Madžarska.

Visok odstotek v izobraževanju
Pohvalni za Slovenijo so tudi odstotki pri izobraževanju - tako šolo brez izobrazbe predčasno zapusti le 8,3 odstotka ljudi, kar je več kot polovica ljudi manj kot v EU-ju, kjer odstotek znaša 19,4, ter daleč najmanj med pristopnicami. Manj uspešna pa je država pri vseživljenjskem izobraževanju in na nekaterih področjih, kot so, denimo, zastopanost žensk v javnem življenju. Kot je mogoče razbrati, ima npr. v državnem parlamentu Slovenija komaj 12-odstotni delež žensk, medtem ko je povprečje v EU-ju 23 odstotkov. Slednjega sicer ne dohaja nobena pristopnica.

Evropsko prebivalstvo se stara
Iz poročila je razvidno, da se evropsko prebivalstvo v povprečju stara, tako v sedanjih kot tudi prihodnjih članicah EU-ja. Čeprav v slednjih manj izrazito, se težnja ne obrača. Družine pa postajajo manj stabilne in manjše, tako da migracije postajajo ključni dejavnik sprememb v evropski populaciji. Politika se sicer sprememb - staranja prebivalcev in migracijskih tokov - zaveda in se je z njimi začela ukvarjati. Poročilo še ugotavlja, da se je kakovost življenja v EU-ju izboljšala, vendar revščina in socialna izključenost še zdaleč nista izkoreninjeni. Stanje je nekoliko slabše v prihodnjih članicah, ki pa se s tem že intenzivno ukvarjajo.