Dokončno potrditev bodo evropski voditelji verjetno dosegli na vrhunskem zasedanju EU-ja decembra. Ratifikacija pogodbe, še posebej če bi to storili prvi, bi bil vsekakor ugleden uvod v predsedovanje EU-ja v prvi polovici leta 2008, četudi so na to pogodbo letele mnoge kritike, češ da je premalo "pogumna" pri reformiranju.

A kot kaže, ne bo šlo tako kot po maslu. Negativni odzivi prihajajo po naših virih predvsem iz Francije, ki bi tudi rada prva ratificirala reformno pogodbo.

Vseeno pa to lahko kaj hitro pade v vodo, saj seveda še ni povsem zanesljivo, ali se bo evropskim državam uspelo dokončno dogovoriti o vsebini pogodb in jo tudi potrditi. Največkrat se s prstom kaže predvsem na Poljake.

Svez uradno zanika neuradno
Na naše veliko veselje so presenetljivo hitro na naše poizvedovanje o tej informaciji odgovorili tudi iz službe vlade za evropske zadeve. Za MMC so zanikali to informacijo in pojasnili, da vlada o tem ni razpravljala. Menijo pa, da bi Slovenija, kot predsedujoča Evropski uniji, lahko ratificirala novo pogodbo med prvimi državami članicami, če bo nov temeljni akt sprejet še med portugalskim predsedovanjem.

Slovenija je hitela tudi prvič
Slovenija je pohitela z ratifikacijo, tudi ko se je šlo za zdaj že pozabljeno Pogodbo o ustavi za Evropo ali na kratko ustavno pogodbo EU-ja. Takrat smo zasedli tretje mesto za Litvo in Madžarsko. Pogodba je dokončno padla, ko so jo zavrnili v Franciji in na Nizozemskem, skupaj pa jo je ratificiralo 18 držav.

Kako bo tokrat? O referendumu se že govori na Danskem, saj naj ne bi imeli 5-šestinske podpore v parlamentu, kolikor je potrebujejo za ratifikacijo mednarodne pogodbe. O referendumu se glasno govori tudi v Veliki Britaniji, med drugim tudi v vrstah laburistov, četudi vodji in premierju Gordonu Brownu to menda ni všeč.

Mitja Kandare