To so pokazali izsledki raziskave Economist Intelligence Unita. Za neuspešno črpanje teh sredstev je krivo predvsem to, da regionalne oblasti niso sodelovale pri načrtovanju projektov. Slovenija ima do leta 2006 na voljo 738 milijonov evrov iz strukturnih skladov.

Najučinkovitejša pri črpanju sredstev iz bruseljske blagajne je Estonija. Probleme z vzpostavljanjem regionalne administrativne infrastrukture imajo tudi na Slovaškem.

V nasprotju s pričakovanji pa so se dobro odrezale Poljska, kateri je Bruselj namenil kar 15 milijard evrov sredstev, Madžarska s 3,7 milijardami evrov sredstev in Češka s 3,1 milijardo sredstev iz bruseljske blagajne.