Ob pregledu dvostranskih sporazumov šesterice članic z Rusijo je Evropska komisija ugotovila, da dogovori ne upoštevajo ključnih načel evropske energetske zakonodaje. V Bruslju so zato članicam s sklenjenimi sporazumi svetovali nova pogajanja.

"Vsem državam smo sporočili, da imajo po evropskih pogodbah in pogodbi o energetski skupnosti obvezo zaprositi za ponovna pogajanja z Rusijo, da bi tako dvostranske dogovore, ki so jih sklenili, uskladili z evropsko zakonodajo," je v sredo v Evropskem parlamentu povedal direktor za energetske trge pri Evropski komisiji Klaus-Dieter Borchardt.

Evropski komisar za energijo Günther Oettinger je z omenjenim stališčem seznanil tudi ruskega energetskega ministra Aleksandra Novaka, mu pojasnil položaj in ga prosil, naj skuša Rusija z omenjenimi državami skleniti nove pogodbe.

Če se to ne bo zgodilo, se bodo morale te države pogodbam z Rusijo odpovedati. "Južni tok v skladu s temi sporazumi ne bo mogel delovati," je poudaril.

Tri težave
V sklenjenih sporazumih so problematične tri točke. Prvo je načelo ločenosti proizvodnje in distribucije plina, saj v nekaterih delih pogodb piše, da bo s plinovodom upravljal ruski energetski velikan Gazprom, kar pa ni v skladu z evropsko zakonodajo.

Kot drugo je problematičen dostop tretjih strank do plinovoda, saj evropski zakoni določajo, da mora biti sodelovanje omogočeno tudi drugim podjetjem, na primer nemškim ali francoskim. V obstoječih sporazumih piše, da je to plinovod za ruski plin.

Določanje cen oziroma dajatev je tretja problematična točka. Evropska zakonodaja določa, da cene predlaga neodvisni upravitelj, potrdi pa jih regulator, v teh sporazumih pa to spada pod pristojnost Gazproma.

Pogodbe o projektu plinovoda Južni tok, ki ga bo gradil Gazprom, so z Rusijo poleg Slovenije podpisale še Bolgarija, Madžarska, Grčija, Hrvaška in Avstrija. Pogodbo je podpisala tudi Srbija, ki je članica t. i. energetske skupnosti, kjer sodelujejo vzhodnoevropske države. Ti sporazumi so v nasprotju tako s pogodbami Evropske unije kot s pogodbo te energetske skupnosti.

Bruselj je o teh težavah s članicami prvič razpravljal avgusta in sledil je sestanek, po katerem so se odločili, da Evropska komisija obvesti Rusijo o potrebi po novih pogajanjih, kar je ta storila v pismu, ki ga je poslala ruski strani pred dvema dnema.

Ljubljana čaka odgovor Bruslja
Slovenija je z odločitvijo Evropske komisije seznanjena že od 14. avgusta in je na zadržke odgovorila v prvi polovici novembra. "V zvezi s tem vprašanjem pričakujemo tudi bilateralni sestanek, kjer bi razjasnili morebitne nejasnosti ... Do danes Slovenija uradnega odziva na poslani odgovor še ni prejela, zato tudi še ne razmišlja o odprtju novih pogajanj z rusko stranjo," so sporočili s slovenskega ministrstva za infrastrukturo in prostor.

Slovensko ministrstvo je prepričano, da bo slovenski meddržavni sporazum skladen z zakonodajo EU-ja ob pravilni in popolni implementaciji tretjega energetskega svežnja v nacionalno zakonodajo, kar se bo dokončno zgodilo s sprejemom energetskega zakona, ki je v parlamentarni proceduri.

Okoliščine projekta se ne spremenijo, saj se je že ob podpisu meddržavnega sporazuma v letu 2009 razumelo in v sporazum zapisalo, da se mora na ozemlju Slovenije ob izgradnji nove infrastrukture spoštovati nacionalna zakonodaja, torej tudi evropska zakonodaja, še pojasnjuje ministrstvo.

Novico o neskladnosti pogodb z evropsko zakonodajo je Borchardt povedal v Evropskem parlamentu ob navzočnostih številnih visokih predstavnikov, med njimi namestnika ruskega ministra za energetiko Anatolija Jankovskega, generalnega direktorja Gazproma za izvoz Aleksandra Medvedjeva in srbske energetske ministrice Zorane Mihajlović.

Novica je prišla v precej občutljivem obdobju za odnose med Rusijo in Evropsko unijo, potem ko Ukrajina zaradi pritiskov Moskve ni podpisala predvidenega pridružitvenega sporazuma z Unijo.