Minister je izrazil pričakovanje, da bo projekt kljub mnenju nekaterih skeptikov izpeljan do konca. Ob tem je spomnil, da pogovori med investitorjem projekta, ruskim Gazpromom, in Evropsko komisijo glede spoštovanja evropskih pravil tečejo.

Dobra volja šteje
Da se da projekt z dobro voljo izpeljati, je poudaril generalni direktor družbe Plinovodi Marjan Eberlinc. Plinovodi so polovični lastnik skupnega podjetja Južni tok Slovenija, zato si razvoja in dokončanja projekta želijo.

Eberlinc je opozoril na zahteve Gazproma po večji zmogljivosti plinovoda, kar naj bi predstavljalo težave, saj je treba temu primerno dograditi oz. nadgraditi plinovodno omrežje. Sprva je bilo predvidenih osem milijard kubičnih metrov letno, nato 25,9 milijarde kubičnih metrov, zdaj pa je potrebe po več kot 30 milijardah kubičnih metrov plina letno.

Najprej obstoječe, potem novo
Ideja je, da se v prvi fazi, ko zmogljivosti še ustrezajo, za Južni tok v celoti uporabi obstoječi plinovodni sistem, nato pa se začne graditi nov, zmogljivejši plinovod, predvsem odsek Vodice-Rateče.

Spremenjena zmogljivost plinovoda vpliva tudi na postopke umeščanja v prostor, ki v Sloveniji po Eberlinčevih besedah "potekajo neverjetno dolgo". Projekt je razdeljen v tri faze: Lendava-Kidričevo, Kidričevo-Vodice in Vodice-Rateče, dinamika umeščanja v prostor pa je različna.

Večja zmogljivost spremeni tudi tehnično zasnovo - tu nas čakata resen izziv in delo, ki je v dobršni meri odvisno tudi od Italije in Madžarske, je dejal prvi mož Plinovodov.

Glede na spremenjene okoliščine o povečanju količin oz. zaradi precej nedefiniranih tehničnih parametrov plinovoda se bo spremenila tudi investicijska cena plinovoda, ki je zdaj ocenjena na skoraj eno milijardo evrov. V študiji izvedljivosti je stopnja tveganja oz. deviacije te vrednosti postavljena na 25 odstotkov, tako navzgor kot navzdol.

Ključna zavarovanja bank
Tako je treba poiskati tudi finančne vire, ki še niso natančno določeni, ključna so zavarovanja bank. Našli so model, ki Južnemu toku Slovenija in Gazpromu daje trdno podporo, gre za transportno pogodbo, ki nadomesti bančno garancijo, če je to sprejemljivo za banko, je pojasnil.

Plinovod bo v Sloveniji dolg 266 kilometrov, imel bo dve kompresorski postaji - Kidričevo in Vodice; zadnja še ni natančno določena. Trenutno na projektu po njegovih besedah poteka veliko operativnih dejavnosti, družba Južni tok Slovenije je zaživela in začenja delovati.

Spoštovati red
Eberlinc je spomnil še, da je bil sporazum med vladama Slovenije in Rusije o sodelovanju pri projektu podpisan novembra 2009 in ratificiran marca 2010. Poudaril je, da je treba spoštovati evropski pravni red, sprejema pa vsako drugo možnost za razvoj projekta po dogovoru z Evropsko komisijo.