Zaradi vse številnejših beguncev iz Severne Afrike so se pozivi članicam EU-ja, naj pomagajo pri delitvi bremen priseljevanja, v Bruslju še povečali. Največ težav imata Malta in Italija.

Notranja ministrica Katarina Kresal je dejala, da je projekt Eurema trenutno v postopku evalvacije, in ponovila, da bi bila, "če se bo izkazalo, da vse dobro teče", naša država pripravljena sprejeti še kakšnega begunca. Glede možnosti, da bi Slovenija pri soočanju z begunci pomagala z ladjo Triglav, je dejala, da je ta v lastni obrambnega in ne notranjega ministrstva, na Morsu pa so povedali, da ladja za takšno misijo še ni pripravljena. Zato se je Kresalova odločila, da bi "raje šla po že ustaljeni poti", in se zavzela za sprejem morebitnih dodatnih beguncev.

EU nad zlorabe brezvizumskega sistema
Maströmova, evropska komisarka za notranje zadeve in Kresalova sta govorili tudi o načrtovanih spremembah azilne politike EU-ja in boju proti korupciji. Cecilia Malström je na novinarsko vprašanje o morebitni vnovični uvedbi vizumov za državljane tretjih držav pojasnila, da se je EU za uvedbo varnostne klavzule odločil, ker se je število neupravičenih vlog za azil predvsem iz Srbije in Makedonije po odpravi vizumov za državljane Zahodnega Balkana močno povečalo.

Dejala je, da ne gre za vračanje k politiki vizumov, ampak le možnost suspenza brezvizumskega režima v izrednih primerih, kar ni neposredno usmerjeno proti državam Zahodnega Balkana. Evropska komisija naj bi le želela preprečiti zlorabe, je dejala.

Maströmova: Presunljivo delo NPU-ja
Kresalova in Malströmova sta si ogledali še azilni dom na Viču in Nacionalni preiskovalni urad, pri čemer je evropska komisarka dejala, da je "presunljivo", koliko je NPU dosegel v kratkem času svojega delovanja. Po besedah Kresalove so na obisku NPU-ja (sodeloval je tudi direktor Harij Furlan) govorili ne le o boju proti korupciji in gospodarskem kriminalu, ampak tudi o mednarodnem sodelovanju in o tem, "kaj bi Evropa dobrega odnesla od sistema pri nas".