Zaradi zaostrenih razmer v Iraku, Ukrajini in Gazi so se zunanji ministri Evropske unije sešli na izrednem zasedanju v Bruslju, kjer Slovenijo zastopa državni sekretar na ministrstvu za zunanje zadeve Bogdan Benko.

Največ časa je namenjenega razpravi o Iraku in Ukrajini. Glede Iraka je po poročanju dopisnice RTV Slovenija iz Bruslja Erike Štular v ospredju vprašanje, ali naj oborožijo iraške Kurde v boju proti pripadnikom skrajne skupine Islamska država, kar je sicer v pristojnosti članic, vendar nekateri vseeno upajo, da bodo ministri temu namenili tudi skupno politično podporo.

Francoski zunanji minister Laurent Fabius je ob prihodu na zasedanje dejal, da Francija želi, da se vsa Evropa mobilizira in pomaga Iračanom. Francija je iraškemu Kurdistanu že začela dobavljati orožje. Kljub začetni zadržanosti zdaj tudi Nemčija ne izključuje več te možnosti. Nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier je napovedal, da bo konec tedna odpotoval v Irak, da oceni razmere na terenu, sicer pa je poudaril, da bo Nemčija Iraku in kurdskim silam pomagala v mejah tega, kar je pravno in politično mogoče.

Velika Britanija bo naklonjena
Velika Britanija bo z naklonjenostjo preučila vsak poziv k dobavi orožja, je poudaril britanski zunanji minister Philip Hammond in izpostavil, da bi moral EU danes v Bagdad poslati sporočilo jasne podpore novemu mandatarju iraške vlade Haidarju Al Abadiju s pozivom, naj čim prej sestavi vključujočo vlado.

Večina članic je zadržanih. Švedski zunanji minister Carl Bildt je na primer poudaril, da je Švedska velika humanitarna, ne vojaška sila ter da se bo tako pri pomoči Iračanom osredotočila na humanitarni in politični vidik.

Italijanska zunanja ministrica Federica Mogherini, katere država v drugi polovici leta predseduje EU-ju, je dejala, da je pomembno, da dosežemo evropski dogovor. EU mora imeti enotno stališče, je poudarila.

EU se o skupni podpori kurdskim silam za zdaj ni dogovoril, se pa strinja, da lahko članice same oborožujejo Kurde v dogovoru z iraškimi oblastmi.

Vojaški izvoz je v pristojnosti članic, kodeks EU-ja pa med drugim določa, da članice pri tem ne smejo prekršiti veljavnih embargov na orožje, da morajo spoštovati človekove pravice, upoštevati varnostne razmere in poskrbeti za to, da orožje ne konča v napačnih rokah.

Slovenija z večino
Slovenija se pridružuje večinskemu stališču. Začasno oboroževanje Kurdov vidi kot politično nujnost v kontekstu ohranitve enotnega Iraka in se strinja s tem, da to v sodelovanju z iraško vlado in partnerji storijo tiste članice EU-ja, ki imajo za to možnost, a sama za zdaj tega ne načrtuje.

Na mizi imajo tudi pobudo, da bi z državami na območju oblikovali mednarodno podporno skupino za Irak, ki bi prispevala k ustavitvi napredovanja Islamske države, poroča Štularjeva.

"Sankcije strel v koleno"
Druga pomembna tema razprave bo kriza v Ukrajini in ocena posledic sankcij. Kot pravi dopisnica RTV Slovenija imajo države različna stališča glede smiselnosti tožbe zoper Rusijo pred Svetovno trgovinsko organizacijo zaradi njenih povračilnih ukrepov.

Po pričakovanjih naj bi ministri pozvali tretje države, kot sta Brazilija in Egipt, naj z agresivnim podpiranjem izvoza v Rusijo ne spodkopavajo ciljev evropskih sankcij. Medtem ko viri v Bruslju pravijo, da novega kroga gospodarskih sankcij proti Rusiji za zdaj ne načrtujejo, Poljska po besedah zunanjega ministra Radka Sikorskega razmišlja o uvedbi sankcij glede ruskega premoga.

Madžarski premier Viktor Orban je dejal, da se je EU ustrelil v koleno zaradi sankcij proti Rusiji in pozval o ponovnem premisleku o smiselnosti ukrepov, saj ima več škode EU kot pa Rusija.

Zunanji ministri imajo na dnevnem redu pogovorov tudi razmere v Gazi in Libiji, na pobudo Španije pa bodo razpravljali še o izbruhu ebole v zahodni Afriki.