Po podatkih Združenih narodov je z gore Sindžar uspelo pobegniti 35.000 civilistom, medtem ko jih je 20.000 še vedno ujetih v nemogočih razmerah. Gre večinoma za pripadnike jezidske manjšine, ki so se pred desetimi dnevi zatekli na goro, potem ko so borci skrajne islamske skupine Islamska država zavzeli mesto Sindžar.

Kar 700.000 jezidov je bilo pregnanih s svojih domov ob zavzetju Sindžarja. Nekaterim se je v zadnjih treh dneh uspelo prebiti z gore, prečkati reko Tigris in se zateči v sosednjo Sirijo. Že prej so bili ena izmed najrevnejših iraških manjšin, zdaj pa jim grozi skoraj izumrtje.

Jezidski humanitarni delavec, ki je iz iraškega vojaškega helikopterja pomagal pri evakuaciji izčrpanih civilistov, ujetih v visoki vročini brez hrane in pitne vode, je za BBC povedal, da razmere spominjajo na genocid, naokoli po gori naj bi ležalo več sto mrtvih. Pri dostavi humanitarne pomoči iz zraka pomagajo ZDA, Velika Britanija in Francija.

Beg pred skrajneži
Jonathanu Krohnu iz britanskega časopisa Daily Telegraph se je kot prvemu zahodnemu novinarju uspelo prebiti na goro med sestradane in obupane jazide. Edina hrana, ki jim je na voljo, je premalo kuhano ali skoraj surovo meso koz, ki tavajo po gori, saj ni dovolj kurjave za primerno kuhanje.

Če noč mine v iskanju primernega ležišča, pa so dnevi namenjeni iskanju vode pri temperaturah do 38 stopinj Celzija. Zaradi teh razmer se je med begunci pojavila driska, ki je še posebej nevarna pri majhnih otrocih.

Begunci pripovedujejo pretresljive zgodbe o njihovi kalvariji, ki se je začela 4. avgusta, ko so skrajneži zavzeli Sindžar in okoliške kraje. Prebivalci niso bili kos dobro oboroženim in izurjenim borcem, čeprav so se jim nekateri skušali zoperstaviti s tistega malo orožja in streliva, ki so ga imeli pri sebi.

Skrajneži so nekatere dele povsem zravnali z zemljo. Številni, ki so se zatekli v gore, ne vedo, kaj se je zgodilo z njihovimi družinskimi člani. Med njimi krožijo govorice o množičnih pobojih in ugrabitvah žensk, a jih ne more nihče z gotovostjo potrditi.

ZDA so prejšnji teden začele izvajati zračne napade na pripadnike Islamske države na severu Iraka, ki so zaustavili njihovo napredovanje in pohod na prestolnico avtonomne iraške kurdske regije Erbil, vendar pa v Pentagonu opozarjajo, da napadi niso načeli skupnih zmogljivosti skupine ali njihovih operacij na drugih področjih. Ameriški predsednik Barack Obama je ukazal napade, da bi zaščitil ameriške državljane in podjetja v Irbilu, ki so se mu skrajneži nevarno približali.

Veliki mufti obsodil krvavo skupino
Z ozemelj pod nadzorom Islamske države poročajo o usmrtitvah, križanjih in drugih grozodejstvih. Tarča so vsi, ki se ne pokorijo novim pravilom samooklicanega islamskega kalifata. Nemuslimani imajo na voljo dve možnosti: da se spreobrnejo ali pa jim grozi smrt. Območja so že zapustili številni pripadniki krščanske skupnosti in drugih manjšin. V nemilosti so tudi šiiti. Čeprav so muslimani, jih sunitski skrajneži obravnavajo kot nevernike.

Vatikan je muslimanske verske voditelje pozval, naj obsodijo zločine Islamske države. "Noben razlog in vsekakor nobena vera ne morejo upravičiti take barbarskosti," je v sporočilu zapisal vatikanski svet za medverski dialog, ki je bil vzpostavljen za spodbujanje odnosov z drugimi verstvi.

Stiska kristjanov, pripadnikov starodavne jazidske ločine in drugih verskih ter etničnih manjšin v Iraku zahteva "jasno in pogumno stališče verskih voditeljev, še posebej muslimanskih", pravijo v Vatikanu.

Ob Vatikanu je najvplivnejši egiptovski verski dostojanstvenik, veliki mufti Šavki Alam, obsodil Islamsko državo kot skorumpirano in skrajno organizacijo, ki škoduje islamu.

"Skrajna in krvava skupina, kot je ta, predstavlja nevarnost za islam in muslimane, omadežuje njegovo podobo in povzroča prelivanje krvi ter širjenje korupcije," je dejal mufti iz verskega središča Azar v Kairu, ki velja za enega izmed glavnih in najstarejših središč sunitskih učenjakov.