Slovenski in luksemburški premier sta se pogovarjala o perečih temah EU-ja. Foto: eu2005.lu
Slovenski in luksemburški premier sta se pogovarjala o perečih temah EU-ja. Foto: eu2005.lu
Evropska unija se je znašla pred eno od najhujših kriz Foto: epa
Hrvaška se je znašla v drugačnem položaju. Foto: RTV Slo



Slovenija ne bo šla z glavo skozi zid
Janša je Junckerju zagotovil, da bo Slovenija podpirala njegova prizadevanja za končanje pogajanj 16. in 17. junija. Vendar pa bo tudi ščitila nekatere interese Slovenije, zlasti glede izboljšanja položaja neto prejemnice.

Slovenskih želja je sicer bistveno več, vendar se je po besedah Janše treba zavedati realnih razmer. Če bo vlada v četrtek potrdila omenjeni pogajalski okvir Slovenije, država po besedah premierja ne bo mogla popustiti.

Za nadaljevanje procesa ratifikacije
Janša meni, da se proces ratifikacije ustavne pogodbe EU-ja kljub dvojni zavrnitvi na referendumih v Franciji in na Nizozemskem mora nadaljevati. Po njegovem mnenju si mora EU zdaj prizadevati, da doseže cilj ratifikacije ustave v najmanj 20 članicah povezave, ki omogoča iskanje rešitev kasneje.

V ustavi je namreč predvideno, da se vprašanje odstopi Evropskemu svetu, če v roku dveh let po podpisu, to je do novembra 2006, dokument potrdijo štiri petine, torej 20 držav, ena ali več pa imajo v postopku ratifikacije težave.

Razmere za Hrvaško drugačne
Janša je v Luksemburgu ocenil, da je kriza z ratifikacijo ustave spremenila tudi razmere glede začetka pristopnih pogajanj povezave s Hrvaško, saj gre za novo dejstvo, ki ga je treba upoštevati. Po njegovih besedah zdaj ključni dejavniki, ki vplivajo na odločitev o pogajanjih, niso več vezani le na stališče haaškega tožilstva, ampak v veliki meri na razmere, ki so nastale v zvezi z ratifikacijo ustave.

Vprašanje Hrvaške bo po njegovi oceni tema na vrhu EU-ja prihodnji teden, bo pa v veliki meri vezano na naslednji korak v zvezi s širitvijo, to je na začetek pogajanj s Turčijo, načrtovan za oktober, ter na usodo ustave, je še dejal Janša.