Odbor k poročilu o Sloveniji ni imel pripomb, poudaril je le vprašanje meje s Hrvaško.

Evropski parlament bo tako na plenarni seji marca ugodno ocenil pripravljenost Slovenije na članstvo v EU-ju, a bo državi pred vstopom poslal nekaj opozoril. Poslanci naj bi tako, če bodo sledili priporočilom odbora, pohvalili Slovenijo, saj je praktično vso zakonodajo prilagodila evropski, a jo opozorili, da je sprejetje evropskih pravil za javna naročila nujno, če želi prejemati evre iz strukturnih skladov.

Sporno ekološko-ribolovno območje
V dopolnilu, ki ga je odbor sprejel k predlogu poročevalca o Sloveniji Demetria Volcica, obsoja hrvaško enostransko razglasitev ekološko-ribolovnega območja v Jadranu, ker ni v skladu z načeli Unije. V osnutku poročila, ki ga bo Evropski parlament sprejel marca, poslanci pozivajo vse strani, naj pred uveljavitvijo kakršnega koli območja dosežejo soglasje.

Hrvaški več opozoril glede odnosa s Slovenijo
V Bruslju je bila razprava namenjena tudi hrvaški želji, da bi postala članica povezave. Evropski parlament je na uradni Zagreb naslovil tudi celo vrsto opozoril, med drugim za razvoj dialoga za rešitev odprtih vprašanj s Slovenijo in z Italijo. Evropski parlament poudarja, da mora Hrvaška razviti dialog s svojimi sosedami, tako da bo dosegla dogovor o meji s Slovenijo in o odprtih vprašanjih z Italijo. Pri tem parlament tudi opozarja Hrvaško, da mora ravnati skladno z mednarodnim pravom, jo opominja na pomen dobrososedskih odnosov ter jo poziva, naj se vzpostavljanja ekološko-ribolovnega območja v Jadranu loti skozi kompromis in dialog. Če želi Hrvaška uspešno vstopiti v EU, bo morala pokazati sposobnost dialoga z drugimi, je zapisano v pojasnilu k osnutku poročila.

Nemka branila hrvaške interese
Hrvaški v bran se je odločno postavila nemška poslanka Doris Pack (EPP), ki se je sicer strinjala, da prejšnja vlada Ivice Račana območja v Jadranu res ni razglasila na primeren način, a vztrajala, da sedanja vlada Iva Sanaderja njene napake že popravlja in se z vprašanjem ukvarja na primeren način, konstruktivno pa je pristopila tudi k reševanju odprtih vprašanj v odnosih s Slovenijo.

Počakati bo treba na dokaze, ali to res drži, pa je v odgovoru menil italijanski socialistični poslanec slovenskega rodu Demetrio Volcic. Enostranski ukrepi brez posvetovanja niso primeren način ravnanja, je menil Volcic, ki je tudi spomnil, da sta Slovenija in Hrvaška leta 2001 sklenili sporazum o meji, ki pa ga je nato slednja zavrnila.

Poročilo Evropske komisije pozitivno
Tudi kohezijsko poročilo bruseljskih komisarjev je za Slovenijo pozitivno. To kaže stališča, ki jih Slovenija zastopa v pogajanjih o prihodnji finančni perspektivi Evropske unije v obdobju 2007-2013, je povedal namestnik ministrice za regionalni razvoj Igor Strmšnik. Dodal je še, da bo statistični učinek širitve EU-ja veljal tudi za nove članice povezave, povečala pa naj bi se tudi sredstva za programe čezmejnega sodelovanja Interreg in sredstva za razvoj podeželja.

Pomembno sporočilo je tudi ugotovitev, da kohezijska politika v EU-ju deluje in daje rezultate. To dokazujejo t. i. kohezijske države EU-ja Grčija, Irska, Portugalska in Španija, ki so rasle hitreje in v minulih letih dohitele evropsko povprečje. Strmšnik je tudi poudaril vlogo državnih proračunov pri izvajanju regionalne politike. V EU-ju se namreč prek njih razporeja 48 odstotkov vseh javnih sredstev, le odstotek pa pride iz bruseljske blagajne. Zato je treba več pozornosti nameniti domači proračunski razpravi. Kot je spomnil Strmšnik, naj bi Slovenija do izteka sedanje finančne perspektive leta 2006 v ta namen prejela kakih 405 milijonov evrov.