Slovenska notranja ministrica Katarina Kresal je v Bruslju ob robu zasedanja notranjih ministrov članic Evropske unije, kjer so največ časa namenili razpravi o sprejemu terorističnih osumljencev iz Guantanama, dejala, da mora biti Evropa pripravljena pomagati pri reševanju problema zelo hude kršitve človekovih pravic, vendar to še ne pomeni, da bo Slovenija sprejela zapornike.

Več znano po obisku ZDA
Članice EU-ja bodo s končnimi odločitvami glede sprejemanja terorističnih osumljencev počakale do sredine marca, ko bosta češki notranji minister Ivan Langer in evropski komisar za pravosodje, svobodo in varnost Jacques Barrot obiskala Washington in se o tej temi pogovorila s predstavniki ameriške administracije.

"Vse informacije z obiska v ZDA bodo zelo dobrodošle za dokončno odločitev o tem vprašanju," je povedala Kresalova in po njenem mnenju bi lahko države članice, tudi Slovenija, informacije o tem, ali so pripravljene sprejeti zapornike, imele že na aprilskem zasedanju, vendar EU ni določil nikakršnega roka.

ZDA ne vedo kam z zaporniki
Guantanamo so za teroristične osumljence in domnevne pripadnike Al Kaide odprli leta 2002 med predsedovanjem Georgea Busha in od takrat je ta zapor simbol brezpravnosti ter hudih kršitev človekovih pravic.

Od 759 ujetnikov jih je zdaj ostalo še 250, z namero ameriškega predsednika Baracka Obame, da zapre zloglasni zapor, pa se je pojavilo vprašanje, kam z zaporniki. ZDA so se pri tem po pomoč obrnile na evropske zaveznice in jih prosile, da sprejmejo zapornike.

G. V.