Pomoč Cipru v znesku 10 milijard evrov bo v celoti črpana iz stalnega reševalnega mehanizma ESM. Slovenski delež pa bo, tako pravijo viri iz Bruslja, znašal okoli 50 milijonov evrov, saj je ta v razdelitvenem ključu za vpis kapitala ESM-ja 0,4276 odstotka.

Ključna bosta prihodnja dva meseca?
Za usodo Slovenije naj bi bila ključna dva prihodnja meseca. Glede na informacije iz Bruslja mora država nujno urediti bančni sektor in v dveh mesecih izvesti potrebne ukrepe, med katerimi je tudi vzpostavitev slabe banke. Če se to ne bo zgodilo, naj bi se verjetnost, da bo morala zaprositi za pomoč, precej povečala.

O Sloveniji (in njenem slabem položaju) so se te dni sicer razpisali tudi tuji mediji, predvsem ob možnosti širjenja dolžniške krize evrskega območja. Ugibajo, ali bo naslednja v poglavju o mednarodni pomoči.

Nova mala državica, ki vzbuja skrb ...
Washington post je na spletni strani objavil prispevek, v katerem piše, da je Slovenija "znana po izjemnih smučarjih in filozofu Slavoju Žižku", hkrati pa jo označuje za "novo malo državico", ki vzbuja skrb.

Na sekundarnem obvezniškem trgu po odločitvi, da se Cipru pomaga z desetimi milijardami evrov, ni bilo zaznati večjih premikov. Tisti, ki so se zgodili, pa so povezani tudi s Slovenijo, saj je sledil precejšnji padec donosnosti na slovenske 10-letne obveznice.

Zahtevana donosnost na slovenske obveznice se je znižala za 0,16 odstotne točke, na 5,27 odstotka, a so hkrati obresti na slovenske dolžniške vrednostne papirje z ročnostjo 10 let v petek dosegle najvišjo rast - 0,23 odstotne točke.

Prav rast obresti na slovenske dolžniške vrednostne papirje omenjajo tudi v Washington Postu, a so hkrati tudi priznali, da je donosnost na primerljive ciprske vrednostne papirje višja. Medtem ko so obresti na slovenske obveznice nad petimi odstotki, pa so ciprske okoli sedemodstotne. Po mnenju strokovnjakov obresti, ki so višje od sedmih odstotkov, državi ne omogočajo več vzdržnega zadolževanja.

... ali pa vseeno ... ne računajte na to
O Sloveniji so pisali tudi na spletni strani ameriške televizije CNBC, kjer so objavili stališče Harryja Wilsona iz delovne skupine ameriškega predsednika Baracka Obame. V nasprotju s pesimizmom Washington Posta je Wilson dejal, da je "računanje na to, da bo Slovenija prisiljena zaprositi za pomoč, popolnoma napačno".

"Poglejte Italijo, Francijo in druge sredozemske države," je opomnil Wilson. CNBC še izpostavlja, da ima Slovenija za okoli sedem milijard evrov slabih posojil, kar predstavlja 20 odstotkov domačega bruto proizvoda. Dodali so, da naša država po podatkih Mednarodnega državnega sklada potrebuje okoli tri milijarde evrov finančnih sredstev, banke pa milijardo evrov svežega kapitala.

Dogovor s Ciprom le dosežen
Finančni ministri držav v območju evra so se v zgodnjih jutranjih urah na izrednem zasedanju v Bruslju le sporazumeli s Ciprom in potrdili program, ki predvideva do 10 milijard evrov pomoči. V skladu z dogovorom bodo vse bančne vloge na Cipru, ki niso višje od 100 tisoč evrov, zavarovane.