Skupna ocena neposredne škode in intervencijskih stroškov znaša 428,7 milijona evrov, dodatno je izpad prihodka v gospodarstvu ocenjen na 40,7 milijona evrov.

Država članica EU-ja lahko zaprosi za pomoč solidarnostnega sklada EU-ja ob večji naravni nesreči, ki presega tri milijarde evrov oz. 0,6 odstotka njenega bruto nacionalnega dohodka. Omenjena skupna ocena škode, ki so jo v obdobju med 20. januarjem in 27. februarjem povzročili žled, visok sneg in poplave, znaša 1,5 odstotka bruto nacionalnega dohodka Slovenije.

Le malo občin ni bilo prizadetih
Letošnja zimska ujma je prizadela predvsem stvari pa tudi nekatere gospodarske subjekte v 160 izmed skupno 211 občin. Gre za največjo naravno nesrečo v Sloveniji v zadnjih nekaj desetletjih.

V primeru pozitivne rešitve vloge prizadeta država prosilka dobi odobreno pomoč, ki je izračunana kot 2,5 odstotka za škodo v okviru limita, to je 0,6 odstotka bruto nacionalnega dohodka, in šest odstotkov za škodo nad limitom, so pojasnili na ministrstvu.

Trikrat pomoč zaradi poplav
Slovenija odločitev o vlogi pričakuje najpozneje v začetku leta 2015, saj jo morata poleg Evropske komisije potrditi tudi Evropski parlament in Svet Evropske unije.

Slovenija je morala do zdaj že trikrat zaprositi za nepovratna sredstva iz solidarnostnega sklada EU-ja, in sicer zaradi jesenskih poplav v letih 2007, 2010 in 2012. Skupni znesek pomoči je znašal 29,8 milijona evrov.